Ormož – Ormoški vinogradniki, ki prek Kmetijske zadruge Ormož pridelujejo grozdje za vinsko klet Puklavec & Friends, bodo šele zdaj dobili zadnjo petino plačila za predlanski pridelek. Za tretjino lanskega pridelka, ki bi jim jo morali plačati že decembra, pa denarja najbrž ne bo niti februarja.

Prav od plačila za lani pa bo odvisno, ali bodo letos kleti še prodali grozdje, poudarjajo vinogradniki. Klet in zadruga sta si prišli navzkriž pri plačevanju grozdja po veljavni dolgoročni pogodbi zaradi različnega razumevanja pogodbenih obveznosti. Leta 2009 sta za 15 let sklenili pogodbo za 2500 ton grozdja na leto (po točno določenih količinah posameznih sort) in z možnostjo vsakoletnega sprotnega dogovarjanja za 15 odstotkov večje ali manjše količine od pogodbenih. »Leta 2012 je zadruga kleti zagotovila 320 ton, lani pa 873 ton grozdja manj od pogodbene količine, obakrat brez poprejšnjega letnega dogovora,« je povedal direktor kleti Mitja Herga. »V petih letih nismo nikoli dobili pogodbene količine grozdja. Za prva tri leta odškodnine nismo uveljavljali, za zadnji dve pa smo jo odšteli od zneska, ki ga plačujemo zadrugi, ta pa z njim poplačuje svoje pridelovalce grozdja. Čez deset dni plačamo zadrugi še 279.000 evrov in potem smo s plačili na tekočem.«

Zadruga pričakuje precej več

Direktor ormoške zadruge Franc Kociper pa od kleti pričakuje še 625.000 evrov, s katerimi bi poplačali zadnjo petino predlanskega in prvo tretjino lanskega pridelka iz vinogradov svojih kooperantov. Zadruga razlike ne more zagotoviti, že lani je morala reprogramirati posojilo iz leta 2007, s katerim je takrat odkupila delež iste vinske kleti, ki jo je potem sama prodala sedanjemu lastniku. »Ne priznavamo izračunov kleti. Škode jim nismo povzročili mi in nimamo nobenega njihovega dokazila o tem,« je odločen Kociper. Spor se bo očitno končal na sodišču, saj sta obe strani že najeli odvetniško pomoč. »Če naša klet ni polna, so stroški na enoto višji, to je menda jasno,« poudarja Herga, ki priznava, da so s plačilom decembra lani res zamudili, da zamudo priznavajo in da bodo plačali zamudne obresti.

»Prej denar z dveletno zamudo«

»To je žalostno. Nismo si na jasnem, kam, po koliko in komu bomo jeseni prodali svoj pridelek,« pravi Jože Kolarič, ki predseduje odboru za vinogradništvo v ormoški zadrugi in sam pridela za ormoško klet do 80 ton grozdja. Zaradi zamud pri plačevanju ga je lani ormoški kleti dal manj in razliko prodal drugim kletem.

A pri podpisani pogodbi med zadrugo in kletjo takšna negotovost nima pravne osnove. V pogodbi je namreč določena povprečna cena 0,63 evra za kilogram grozdja (pet centov obdrži zadruga za svoje poslovanje in organizacijo pridelave) in roki plačevanja po tretjinah – od dosedanjih zapadlih enajstih tretjin je klet zamujala le v drugi polovici lanskega leta in januarja letos. Herga opozarja na stanje, preden so lastniki kleti postali Puklavci in je bila njena pomembna lastnica zadruga: takrat je zadruga s plačili grozdja zamujala za dve leti, povprečna odkupna cena pa je bila 0,38 evra. »V tem času smo prek plačila grozdja vinogradnikom v celotnih Ljutomersko-ormoških goricah plačali tri milijone evrov več, kot bi dobili, če bi se ohranilo prejšnje stanje s prejšnjimi cenami.«

Rojevanje največje zadruge pri nas

Ormoško zadrugo nameravajo pripojiti Kmetijski zadrugi Ptuj. Franc Kociper je potrdil, da so podpisali pismo o nameri. Vseh deset trgovin ormoške zadruge, vključno s tam zaposlenimi, je ptujska zadruga že prevzela. Za zdaj je to urejeno s triletno najemno pogodbo, izredni občni zbor ormoških zadružnikov pa je pripojitev že podprl. Spor med ormoško zadrugo in ormoško kletjo pa uresničitev namere otežuje predvsem za vinogradniški del. Precej kmetijske proizvodnje že postopoma prevzema ptujska zadruga, ki bi s pripojitvijo ormoške postala največja kmetijska zadruga v Sloveniji s 30 trgovinami, skoraj 140 zaposlenimi (skupaj z dvema hčerinskima podjetjema), približno 50 milijoni evrov letnega prihodka in več kot 1100 člani.

Klet in zadruga sta si navzkriž pri plačevanju grozdja po veljavni dolgoročni pogodbi zaradi različnega razumevanja obveznosti. Foto Franc Milošič

Vir: Delo.si