Pogovor s Cvetkom Zupančičem, predsednikom KGZS
Cvetko Zupančič je rojen 4. maja 1959 na Vrhu pri Višnji Gori, na kmetiji Selan, v številni družini. Na 28-hektarski hribovski kmetiji se ukvarja z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom. Je poročen in ima tri hčerke ter sina. Konec letošnjega junija ga je Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije izvolil za predsednika KGZS za mandat 2012–2016. Pogovor z njim smo opravili na njegovi zgledno urejeni domačiji.
03-01Kakšna je vaša vizija razvoja kmetijstva v Sloveniji?
»Če hočemo slovensko kmetijstvo ohraniti celovito, z vsemi specifikami, bi morali imeti štiri kmetijske politike: politiko za nižinskega kmeta proizvajalca hrane, ki je nepogrešljiv pri samooskrbi, druga je politika za hribovskega kmeta, saj namesto njega iz doline prav gotovo ne bo prišel nihče, potem pa imamo še relacije velik in majhen kmet. Vse te štiri skupine morajo obstati, če želimo, da bo slovensko kmetijstvo živo, krajina obdelana in da bomo za silo samooskrbni. Za dosego tega bo treba v politiki zbornice in drugih nevladnih kmetijskih organizacij doseči skupno voljo, brez raznoraznih zagovarjanj lastnih interesov, za skupen nastop do države. Tej moramo iti naproti, ona pa naproti kmetom. Dokler kmetje ne bodo začutili interesa po obdelavi zemlje in proizvodnji, in s tem možnosti za spodobno preživetje s kmetijsko panogo, do takrat ne bo preobrata kmetijstva v pozitivno smer. Sicer dobronamerne subvencije, nadomestila za izpad dohodka, niso dosegle svojega namena in mislim, da bi morale biti vezane na neko proizvodnjo. Le proizvodnja lahko motivira k delu in k obdelavi zemlje, zato menim, da trenutna politika subvencij vodi le v zadoščanje nekim paragrafom, zasilni urejenosti kulturne krajine, in ne spodbuja pridelave hrane. Zame je žalostno, da že skoraj 60 odstotkov dohodka v kmetijstvu predstavljajo subvencije.«
V organih KGZS in seveda tudi zadružništva ste že dlje časa. Kakšna pa je vaša vizija delovanja KGZS?
»Zavedam se, da sem mandat predsednika KGZS nastopil v zelo težkem času za kmetijstvo nasploh in v sila težki situaciji za zbornico, da ne govorim o slabi splošni gospodarski situaciji. Menim, da bomo morali biti v bližnji prihodnosti zadovoljni že s tem, da ohranimo tisto, kar imamo. Trenutno je aktualna dohodnina in postavitev praga 7.000 evrov za obvezno vodenje knjigovodstva. Tu bo potrebnih precej naporov, da ohranimo vsaj obstoječe stanje, kaj več bo težko doseči. Da bi v pogovorih z ministrstvi, z državo in drugimi dosegel čim več v korist članstva, v korist kmetov, bom potreboval čim širšo enotno podporo članstva ne glede na to, kateri volilni listi ali opciji kdo pripada. Izoblikovati moramo naš skupen interes, kajti le tako bodo moji sogovorniki začutili, da smo kmetje enotni, da imamo neko moč in lahko tudi kaj spremenimo. Prepričan sem, da imajo vlada in ministri največji posluh takrat, ko jih nekdo dobesedno prisili v to, da ga morajo upoštevati. Dokler si t. i. mehki sogovornik in po možnosti še brez množice za seboj, te nihče ne upošteva oziroma se moraš zadovoljiti z malenkostmi.
Ob nastopu svoje funkcije sem bil seznanjen s težkim finančnim stanjem posameznih zavodov. Ti so za letošnje leto že opravili od 60 do 70 odstotkov načrtovanih del in nalog, financiranja tega pa še ni bilo. Vzelo se jim je sredstva za že opravljene naloge. Nekateri se zato že soočajo z likvidnostnimi težavami, v povprečju najavljajo okoli 150.000 evrov letne izgube, dva zavoda pa tudi kreditov za svoje delovanje ne moreta več najemati. Trenutno se pogajamo z ministrstvom, da bi se to vsaj septembra uredilo. Na tem področju bo treba stvari postaviti na pravo mesto, kajti kmet potrebuje tako svetovalno kot selekcijske službe. V Sloveniji smo se odrekli že vse preveč stvarem in vse preveč drvimo v popolno odvisnost od tujega. Je pa potrebno zavedanje kmetov, kako zelo pomembne so vse te službe za kmetijstvo in seveda obratno – vse te službe se morajo zavedati, da so brez kmeta popolnoma nepotrebne. Strokovne službe v okviru KGZS bodo morale skupaj s kmeti pripraviti program prednostnih nalog za delovanje naprej. Lahko se pokaže, da nekatere naloge lahko tudi opustimo, da so potrebne tudi neke nove, recimo za vse zahtevnejše trženje, in da lahko opravimo tudi racionalizacijo. Ta program bomo kot rešitev ponudili vladi.
Zbornica se je v preteklosti soočila z zmanjšanjem članstva ter s tem z zmanjšanjem finančnih prilivov, žal pa se še ni soočila z ustreznejšo lastno racionalizacijo. Ta izjemno težka, a nujna naloga kliče po čimprejšnjem ukrepanju. Zelo verjetno je, da bo zbornica letošnje leto zaključila v kar globokem minusu. Naj omenim, da tudi strošek letošnjih volitev bremeni letošnji proračun, kajti v preteklem mandatu se ni namensko odvajalo sredstev v neki sklad za izvedbo volitev.«
Je bila vaša kandidatura za predsednika KGZS dejanje v zadnjem trenutku?
»Ko sem kandidiral v svet zbornice, predlagala me je KZ Stična, nisem niti pomislil na to, da bi bil predsednik zbornice. Po opravljenih volitvah v svet zbornice je bilo približno enako število svetnikov iz ene in druge opcije. Ker se je predsednik Kmečke liste, Peter Vrisk, odrekel kandidaturi in ker se ni vedelo za kakršnokoli ime kandidata liste SKZ, so mi svetniki Kmečke liste, na kateri sem kandidiral, predlagali, naj sprejmem kandidaturo. Najprej sem bil presenečen, vendar sem se z mislijo, da imam najbrž malo možnosti za izvolitev, kljub vsemu odločil sprejeti kandidaturo. Ko pa enkrat daš besedo, je ne moreš vzeti nazaj. Priznam, da kar nekaj noči ni bilo mirnega spanca, in zavedam se, da me bo še velikokrat bolela glava. A če kandidiraš za neko funkcijo, potem kandidiraš zato, da jo boš opravljal, in ne zato, da boš samo zraven.«
Pred pomladanskimi zadružnimi volitvami se je namigovalo o vaši možni kandidaturi za predsednika ZZS, saj so si mnogi želeli protikandidata dotedanjemu in sedanjemu predsedniku ZZS Petru Vrisku. Ali boste glede na to, da vas je prav njegova opcija ali pa on osebno predlagal(a) za predsednika KGZS, kot suvereni predsednik KGZS morda skušali pripeljali do zdaj nasprotujoči si opciji na skupen imenovalec?
»Po prvih stikih v območnih enotah po terenu imam dober občutek in treba bo nehati z delitvami na t. i. Vriskove in Smrkoljeve. Do zdaj sem bil navajen delati z vsemi in sprejemati kompromise z vsemi ne glede na morebitne delitve in prav takšno delo želim nadaljevati v prihodnosti, torej delati v skupnem interesu vsega članstva, vsega kmetstva, v interesu večine. Glede na neko uravnoteženost teh list po posameznih območnih enotah pa pričakujem, tudi na osnovi dosedanjih stikov, da si ne bomo stali nasproti, temveč bomo delovali v interesu vseh. Pričakujem tudi, da nas ne bo delila politika. Menim, da bi morali kmetje člani zbornice v svojih političnih strankah »lobirati« za svojo stanovsko organizacijo, in ne nasprotno. Morda so prav to dejstvo pri meni razpoznali nekateri člani zbornice in tudi zato dali glas zame. Vsekakor pa bom z vsemi, kakršnimi že in kolikor jih je že, interesnimi skupinami, tako panožnimi kot t. i. političnimi, poskušal najti skupen interes. V nasprotnem primeru bo vse skupaj v škodo nas vseh, na škodo celotnega kmetijstva. Na sejah sveta in sejah UO se bom v največji meri izogibal tega, kam kdo paše. Tudi kot predlagatelj dnevnih redov bom predlagal teme, aktualne za kogarkoli, ne glede na opcijo. Izogibal se bom t. i. političnodelitvenih tem in jih tudi ne bom dovolil. Na zbornici kot tudi v vsem kmetijstvu in družbi je trenutno finančno stanje takšno in dela toliko, da si kaj takega ne smemo privošči.«
Društvo SKZ je na volitvah pridobilo čez 30 odstotkov glasov tistih, ki so volili, v UO KGZS pa ima le dva člana. Kmečka lista (KL) pa je prišla do večine v UO KGZS s tem, da ji je uspelo pridobiti na svojo stran tiste, ki so v preteklosti močno nasprotovali politiki KL, in tiste, ki so bili ne nazadnje tudi tesni sodelavci prejšnjega Smrkoljevega vodstva zbornice. Na svojo stran je dobila tudi del svetnikov, ki so bili izvoljeni na listi Društva SKZ, torej svetnikov, ki so »izdali« svojo volilno bazo. Ali menite, da imate kot predsednik KGZS legitimno večino, in ali se zavedate, da najbrž take svetnike realno ne zanima KGZS, ampak jih zanimajo zgolj njihove funkcije oz. osebne koristi od teh funkcij?
»SKZ je dobila v svetu 17 mandatov, KL 15 in še 5 od pravnih oseb, in s tem pač večjo volilno moč pri oblikovanju UO. Je pa zato po območnih enotah situacija drugačna, tam je SKZ dobivala večino. Ker ni bilo oblikovanja nekih koalicij, se je oblikovala skupina neopredeljenih in, lahko bi rekel, tudi »prostih« svetnikov iz posameznih list, ki se po moje niso vedeli kam obrniti. Jaz vsem tem ne rečem izdajalci, menim, da so razmišljali s svojo glavo. Vsega tega ne bi ocenjeval strogo politično, nekako pa imam občutek, da sem jih kot relativno neznan prepričal s svojo predstavitvijo in da se je tudi že marsikdo naveličal vseh dosedanjih obrazov.«
Kmečka lista se je zborničnih volitev lotila z vso resnostjo in najbrž tudi z zajetnimi sredstvi za volilno kampanjo. Glede na to, da Kmečka lista zastopa predvsem zadružnike, so tudi ta sredstva najbrž iz tega okolja oziroma iz podjetij, najbrž tudi banke, katerih in katere lastniki so slovenske zadruge. Ali se vam zdi, da je rezultat na volitvah opravičil vse te napore in sredstva?
»Kmečka lista se je očitno že pred štirimi leti zavedala naslednjih volitev in za to odvajala potrebna sredstva v fond za volilno kampanjo. Da bi bilo porabljenega še kaj več denarja, jaz ne vem. Gotovo pa vsak, ki se neke stvari loti resno, pripravi tudi ustrezno finančno konstrukcijo. Naj ob tem omenim, da mi je žal, da se v zbornične volitve aktivneje ne vključijo panožne organizacije, društva, zveze ipd. Verjamem, da če je volja, je možno tudi brez konkretnega finančnega zalogaja marsikaj storiti.«
Kmetijstvo v Sloveniji obvladuje krog okrog Zadružne zveze Slovenije, čeprav o kakšnem poslovnem sistemu v tem primeru ne moremo govoriti. Ali menite, da s tem ta krog nase prevzema izjemno veliko odgovornost?
»Vsakdo mora svoj del odgovornosti prevzeti nase. Brez poslovne uspešnosti članov zbornice ne moremo niti pričakovati uspešne zbornice ter zadovoljnih in pripadnih članov. In zbornica kot t. i. politično stanovsko zastopstvo vseh kmetov bo morala ustrezno sodelovati z vsemi organizacijami, tudi z Zadružno zvezo kot neko predstavnico poslovnega organiziranja kmetov.«
Tokrat ne bova problematizirala o zadružništvu, pa vendar: KZ Stična ima tudi štiri trgovine z živili. Koliko je v teh trgovinah pridelkov in izdelkov članov vaše zadruge ali članov drugih slovenskih zadrug?
»V eni od trgovin imamo brezplačno stojnico za kateregakoli kmeta, ki bi želel prodajati svoje pridelke in izdelke. Pravzaprav lahko tam uslužbenci zadruge prodajajo njegove izdelke namesto njega. Vendar je to zelo težavno. Trgovina je namreč franšiza Mercatorja in vse cene so prav tako »Mercatorjeve«, cene pridelkov in izdelkov kmetov pa so proste in podvržene konkurenčnosti trgovine. Za prodajo se zato kmetje odločajo predvsem takrat, ko imajo nečesa preveč in ne morejo prodati drugje.«
Prodaja je danes ključnega pomena. Šest zadrug, praktično z vseh koncev Slovenije, je nedavno ustanovilo zadrugo 2. reda. Namenjena naj bi bila skupni nabavi, v naslednjem koraku menda tudi skupni prodaji kmetijskih pridelkov. Ali boste kot predsednik KGZS glede na to, da s strani ZZS ni bilo v javnosti zaznane niti moralne, še manj kakšne konkretnejše, morda celo finančne podpore tej zadrugi, to organizacijo podprli in morda priporočali včlanitev še drugim zadrugam?
»O ustanovitvi zadruge 2. reda nisem seznanjen. Kot predsednik KGZS in kot zadružnik pa vsekakor podpiram vsakršno poslovno povezovanje tako kmetov posameznikov kot zadrug. Brez poslovnega povezovanja v prihodnosti ne bomo mogli več govoriti o neki resni proizvodnji, še manj pa o neki načrtovani naročeni pridelavi. In s tem še manj o nekih ugodnejših odkupnih pogojih, o sprejemljivejših odkupnih cenah kmetijskih pridelkov in izdelkov. Se pa zavedam, da bo potrebnega ogromno truda za vzpostavitev medsebojnega zaupanja. Nedavno sem bil na zboru hmeljarjev v Petrovčah in naj omenim usodno nepovezanost hmeljarjev, nezmožnost povezave 8 zadrug, ki so bile nekoč ena zadruga, in sedanje štiri interesne skupine 130 hmeljarjev, kolikor jih je komaj za povprečno zadrugo. Brez enotnega nastopa ne bo šlo. Posameznik je danes lahko le butični proizvajalec za butičnega kupca.«
Na kakšen način menite, da bi lahko člane KGZS motivirali, da postanejo aktivni člani v zbornici? Nekdanjemu predsedniku Smrkolju je uspelo volilno udeležbo dvigniti z dobrih 11 na dobrih 16 odstotkov. Kakšen je vaš cilj?
»Negativni moment je skorajda brezštevilčnost volitev, referendumov in podobnega, kar je splošno negativno za kakršnekoli volitve. Za zadnje zbornične volitve glede na ponujeno priložnost volitev po pošti menim, da je bila udeležba majhna. Prepričan pa sem, da če bo naše delo pozitivno in če bodo ljudje začutili, da jim je zbornica v pomoč, bo tudi volilna udeležba boljša. Predvsem pa mora biti poslovanje zbornice pregledno, da vsak član ve, zakaj plača članarino, ki za marsikoga predstavlja že tudi breme. Članarine zbornica ne sme obravnavati kot neki dar ali davek s strani članstva, temveč mora s temi sredstvi upravljati odgovorno.«
Kako pa jih boste kot njihov stanovski voditelj motivirali, da v svojih zadrugah postanejo aktivni člani ali da celo ustanavljajo nove panožne zadruge?
»Verjamem, da imajo člani zbornice na podlagi dosedanjih slabih izkušenj pa tudi na podlagi dosedanjega poudarjanja posameznika v vseh sferah življenja in zapostavljanja sodelovanja precej negativen odnos do povezovanja. Današnji čas, ko je vse odvisno predvsem, če že ne skoraj v celoti, od tega, kako prodati, in ne, kako pridelati, bomo kmetje morali postati partnerji v poslu, in ne konkurenti.«
Ste tudi član Slovenske ljudske stranke in predsednik občinskega odbora SLS v občini Ivančna Gorica. Po naših informacijah naj bi bil na zadnji seji izvršilnega odbora SLS sprejet sklep, da vsi tisti člani stranke, ki imajo neke funkcije in ki so na zadnjih zborničnih volitvah kandidirali na listi Petra Vriska, odstopijo s svojih funkcij. Ste vi že odstopili z zgoraj omenjene funkcije?
»Član SLS sem od leta 1990, in to sem še danes. Moj predsednik politične stranke je Radovan Žerjav in nimam namena menjati barve. O takšnem sklepu nimam nobene informacije. Kar pa se tiče KGZS in drugih institucij v kmetijstvu, pa želim, da se ne meša politike in stanovstva oziroma delovanja kmetijskih institucij. Seveda je na primer sodelovanje zbornice z ministrstvom za kmetijstvo gotovo tudi politično, vendar to pomeni, da se bom jaz kot predsednik zbornice v svoji politični stranki zavzemal za koristi zbornice in da se bodo člani zbornice prav tako po posameznih političnih opcijah zavzemali za stanovsko organizacijo, in ne nasprotno, da bi se v stanovski organizaciji zavzemali za politične opcije. Moja politična opredelitev ne sme vplivati na moje delo v stanovskih organizacijah, kvečjemu mi lahko moja stranka in njen predsednik dajeta moralno podporo pri tem.«
Boste delo predsednika opravljali profesionalno?
»Zbornični sistem je postavljen tako, da gre popolnoma vse odločanje prek predsednika, torej da predsednik pregleda in podpiše vse, na primer vsa mnenja s področja zakonodaje, s področja strokovnih tolmačenj, s področja voljenih struktur, financ, splošnih zadev ipd. Skratka, nič se ne zgodi brez predsednikovega podpisa in na podlagi tega ugotavljam, da je dela za več kot poln delovni čas, da ne govorim še o številnih prireditvah, srečanjih, sprejemih, dogovarjanjih, obiskih tega in onega in drugega. Zato sem se odločil, da bom delo opravljal profesionalno. Glede na stanje, v kakršnem je trenutno zbornica, ko sta potrebna racionalizacija in znižanje stroškov, ne bom imel svojega šoferja in se bom vozil sam, ter s tem zbornici prihranil od 1.500 do 2.000 evrov mesečno. Bila je tudi možnost, da to delo opravljam neprofesionalno, in s tem koristim podjemne pogodbe in večje število kilometrin, kar pa je zame netransparentno. Tisto, kar dobim, naj bo javno objavljeno, da so s tem seznanjeni vsi člani zbornice, za ostalo pa me ne zanima.«
Vir: Kmečki glas