Kakšne so težave poslovnega povezovanja kmetov?

DO KDAJ ŠE POLITIKA VELIKIH BESED IN MNOGO MANJŠIH DEJANJ?

»Le­tos mi­ne­va že 140 let, ko se je na Slo­ven­skem za­če­lo raz­vi­ja­ti or­ga­ni­zi­ra­no za­druž­ni­štvo, naj­prej za­druž­ne hra­nil­ni­ce, po­zne­je kme­tij­ske in go­zdar­ske za­dru­ge. Leto 2012 je Ge­ne­ral­na skup­šči­na Zdru­že­nih na­ro­dov raz­gla­si­la tudi za med­na­rod­no leto za­drug, s ka­te­rim že­li okre­pi­ti za­vest ter po­zna­va­nje vlo­ge in po­me­na za­drug za šir­šo skup­nost. Prav zdaj je čas, da po­gle­da­mo v pre­te­klost, iz nje iz­lu­šči­mo vse do­bro in se te­me­lji­to pri­pra­vi­mo na pri­hod­nost.«

S temi be­se­da­mi Za­druž­na zve­za Slo­ve­ni­je (ZZS) vabi za­druž­ni­ke, pred­sed­ni­ke in čla­ne uprav­nih in nad­zor­nih od­bo­rov ter di­rek­tor­je za­drug, pred­stav­ni­ke slo­ven­ske ži­vil­sko­pre­de­lo­val­ne in­du­stri­je, pred­stav­ni­ke uprav­nih enot, ob­čin, dr­žav­nih or­ga­nov, zbor­nic in in­sti­tu­cij, nji­ho­ve pri­ja­te­lje iz tu­ji­ne, skrat­ka vse, ki se sre­ču­je­jo z njo. Kdo so vsi ti zad­nji? So vsi ti zad­nji mor­da čla­ni, opro­sti­te, last­ni­ki za­drug? Mor­da tudi, a ve­li­ka ve­či­na jih je v pre­hu­di ek­si­stenč­ni sti­ski, da bi si de­la­la stro­šek v mon­de­nem ho­te­lu. Nji­ho­va pri­pad­nost in tudi po­slo­va­nje pa se z vsa­kim na­ku­pom re­pro­ma­te­ria­la ali pro­da­jo pri­del­ka v last­ni za­dru­gi po­stav­lja pod dvom kon­ku­renč­no­sti in vse pre­ve­čkrat se ozi­ra­jo za kon­ku­renč­nej­ši­mi do­ba­vi­te­lji in kup­ci.

Na kri­zo slo­ven­ske­ga za­druž­ni­štva je med dru­gi­mi lani opo­zo­ril tudi nek­da­nji kme­tij­ski mi­ni­ster De­jan Ži­dan. Na je­sen­skem pos­ve­tu o pri­hod­no­sti in iz­zi­vih slo­ven­ske­ga za­druž­ni­štva, ki ga je pri­pra­vi­lo Mi­ni­str­stvo za kme­tij­stvo, je Ži­dan ob pred­sta­vi­tvi ita­li­jan­ske­ga za­druž­ni­štva in za­druž­ne­ga hra­nil­ni­štva slo­ven­skim za­druž­ni­kom vr­gel ro­ka­vi­co. »Z za­ni­ma­njem bom opa­zo­val, ali bo za­druž­ni­štvo v pri­hod­njem letu spo­sob­no u­stva­ri­ti svo­jo tr­gov­sko mre­žo,« jim je ta­krat de­jal, po­tem ko jih je okr­cal, češ da brez us­trez­ne­ga po­slov­ne­ga po­ve­zo­va­nja in skup­ne­ga na­sto­pa samo na na­bav­ni stra­ni iz­gub­lja­jo mi­li­jo­ne evrov, še mno­go več pa na pro­daj­ni stra­ni.

V zad­njih ted­nih, v pred­pom­lad­nem ča­su, so po­te­ka­la re­gij­ska izo­bra­že­va­nja na­ših za­druž­ni­kov. Če sem na­tanč­nej­ši, kak­šne­ga po­seb­ne­ga izo­bra­že­va­nja rav­no ni­sem zaz­nal, vsaj na enem ne, ki sem se ga ude­le­žil. Prav­za­prav tudi za­druž­ni­ki sami tem sre­ča­njem re­če­jo pos­ve­ti, ude­le­žu­je­jo pa se jih pred­sed­ni­ki, di­rek­tor­ji, čla­ni uprav­nih ter nad­zor­nih od­bo­rov za­drug in za­po­sle­ni v za­dru­gah. Tem pod nos ali pa v pri­po­ro­či­lo k us­trez­nej­ši po­slov­ni po­ve­za­no­sti so po­vab­lje­ni pred­stav­ni­ki mi­ni­str­stva na­vr­gli, tudi na os­no­vi štu­di­je KGZS iz leta 2010, po­leg iz­gub­lje­nih 30 mi­li­jo­nov na na­bav­ni stra­ni še 50 mi­li­jo­nov pri­hod­kov manj na pro­daj­ni stra­ni. ZZS je si­cer pred­sta­vi­la na­me­ro ptuj­ske za­druž­ne Pre­skr­be, ki naj bi za­dru­gam ob nji­ho­vih ka­pi­tal­skih vlož­kih v ome­nje­no za­dru­go omo­go­či­la skup­no na­ba­vo re­pro­ma­te­ria­la. Bilo je go­vo­ra tudi o skup­nem na­sto­pu v ok­vi­ru ze­le­njav­ne ve­ri­ge, za­dru­ga Med­vo­de naj bi bila po­bud­nik za sku­pen na­stop. Na­me­ri sta bili pred­stav­lje­ni pre­cej sko­po, tak­šen pa je bil tudi od­ziv na pred­stav­lje­no, brez vpra­šanj, brez kak­šne­ga izra­že­ne­ga in­te­re­sa.

Sre­ča­nja so se se­ve­da za­klju­če­va­la s po­va­bi­lom na tra­di­ci­onal­ni let­ni pos­vet za­druž­ni­kov v Por­to­rož in pre­te­kli ko­nec ted­na ob­jav­lje­ni pro­gram na­po­ve­du­je po­leg vseh red­nih že sko­raj pro­to­ko­lar­nih go­vo­rov in pre­da­vanj tudi zgo­raj ome­nje­ne teme po­slov­nih po­ve­zo­vanj, pri­dru­ži­le pa se jim bodo iz­kuš­nje špan­skih za­druž­ni­kov. A ko­li­ko tega bo v konč­ni fazi do­se­glo čla­ne, last­ni­ke za­drug, pa je gle­de na do­se­da­njo po­li­ti­ko ve­li­kih be­sed in mno­go manj­ših de­janj naj­brž že zna­no.

In ven­dar se nekaj dogaja

Že lani de­cem­bra smo iz­ve­de­li za po­bu­do pod­jet­ja In­fo­hit Com­pu­ters, ki s svo­jim in­for­ma­cij­skim si­ste­mom po­kri­va po­slov­ne pro­ce­se 15 za­drug. Gre za pro­jekt po­slov­ne po­ve­za­ve za­drug tako na na­bav­ni kot pro­daj­ni stra­ni, ki bo te­me­lji­lo na or­ga­ni­zi­re­nem na­sto­pu za­drug do do­ba­vi­te­ljev in pra­vič­ni raz­de­li­tvi več­je u­stvar­je­ne raz­li­ke. Na tak na­čin bi tudi naj­manj­ša za­dru­ga pri­šla do naj­bolj­ših na­bav­nih po­go­jev. Kot nam je po­ve­dal Alek­san­der Še­mrl, di­rek­tor ome­nje­ne­ga pod­jet­ja, se z za­dru­ga­mi uk­var­ja­jo že več kot 20 let in ima­jo na enem me­stu zbra­ne več­let­ne po­dat­ke o po­slo­va­nju za­drug. Z do­vo­lje­njem vod­stva za­drug so ana­li­zi­ra­li na­bav­ne po­go­je po­sa­mez­nih za­drug in ugo­to­vi­li, da bi za­dru­ge z ure­je­no skup­no na­ba­vo brez do­dat­nih po­ga­janj pri do­ba­vi­te­ljih iz­tr­ži­le za 5 od­stot­kov več­jo raz­li­ko, s po­ga­ja­nji pa vsaj še do­dat­nih 8 od­stot­kov.

Pod­jet­je je pri­pra­vi­lo tudi pro­jekt skup­ne­ga pod­jet­ja, or­ga­ni­za­cij­ska ob­li­ka bi lah­ko bila tudi za­dru­ga 2. reda, ki bi or­ga­ni­zi­ra­lo skup­no na­ba­vo re­pro­ma­te­ria­la. V ok­vi­ru pro­jek­ta so zbra­li tudi do­bav­ni­ce raz­lič­nih do­ba­vi­te­ljev, ki prak­tič­no pri­ka­zu­je­jo ugo­tov­lje­ne raz­li­ke na­bav­nih po­go­jev. Pro­jekt je za­sno­van za vse za­dru­ge, zah­va­la pa gre za­dru­gam, ki že vr­sto let vla­ga­jo več sred­stev za raz­voj in­for­ma­cij­ske teh­no­lo­gi­je, ki omo­go­ča na enem me­stu vpo­gled v skup­ne po­slov­ne po­dat­ke. Naj­več­ja ovi­ra pa še ved­no ob­sta­ja taj­nost teh po­dat­kov, ker jih po­sa­mez­nim za­dru­gam ne sme­mo po­ka­za­ti.

Vse za­dru­ge so ime­le v letu 2010 oko­li 300 mi­li­jo­nov evrov pro­me­ta na po­droč­ju tr­go­vi­ne. Samo 5 od­stot­kov več­ja raz­li­ka v na­bav­nih po­go­jih po­me­ni 15 mi­li­jo­nov evrov več! Še­mrl je ob teh po­dat­kih na­ve­del, da po­dob­no ugo­tav­lja tudi štu­di­ja, ki so jo v letu 2010 za KGZS opra­vi­li agrar­ni eko­no­mist dr. Sta­ne Kav­čič, Mi­lan Mrav­ljak in Ra­do­van Te­slič in ki je na­le­te­la na val kri­tik s stra­ni ZZS, »ki pa na­še ana­li­ze ni nik­dar za­ni­ka­la, oz. o­zna­či­la za ne­re­snič­no,« pra­vi Še­mrl in do­da­ja: »V ana­li­zah smo upo­šte­va­li 66 slo­ven­skih za­drug. V zad­njih pe­tih le­tih se nji­hov pro­met gib­lje oko­li 650 mi­li­jo­nov evrov, od tega ima 44 za­drug manj kot 10 mi­li­jo­nov evrov pro­me­ta. Če bi sku­paj iz­tr­ži­li samo 1 od­sto­tek več ozi­ro­ma 3 mi­li­jo­ne evrov in jih za za­če­tek na­me­ni­li raz­vo­ju si­ste­ma, za­po­sli­tvi us­po­sob­lje­nih trž­ni­kov, na­ba­vi ne­po­sred­no pri pro­izva­jal­cih, pro­mo­ci­ji, so­dob­nim teh­no­lo­gi­jam, šo­la­nju in spod­bu­dam tr­gov­cev v za­dru­gah itn., bi kaj hi­tro pri­šli še na mno­go več­jo raz­li­ko.«

Ob zau­pa­nju, eni temeljnih vrednot zadružništva, očitno nihče ne zaupa nikomur

Alek­san­der Še­mrl na­da­lju­je: »Ob­sta­ja­jo raz­ni po­sku­si, ko so se ne­ka­te­re za­dru­ge za na­ba­vo ne­ka­te­rih ar­ti­klov med se­boj po­ve­za­le, da so do­bi­le bolj­še po­go­je. Po­sku­si pa se na­vad­no hi­tro kon­ča­jo, ker ne­ka­te­ri bla­ga ne pla­ča­jo za­dru­gi, ki vodi po­sel. Drug dru­ge­mu ne zau­pa­jo, ker mi­sli­jo, da je nek­do do­bil bolj­šo ceno ozi­ro­ma za­dru­ga, ki je vo­di­la po­sel, ne de­lu­je tako, kot je bilo do­go­vor­je­no. V pre­te­klo­sti so za­dru­ge ime­le svo­jo Za­druž­no kme­tij­sko druž­bo, ki naj bi skr­be­la za skup­no na­ba­vo, pa je leta 2005 pro­pad­la ozi­ro­ma je vse nje­ne po­sle leta 2006 prev­ze­la Za­druž­na pre­skr­ba ozi­ro­ma KZ Ptuj. Ob rob temu se je v zad­njih le­tih us­ta­no­vi­lo tudi ve­li­ko tr­gov­skih družb, ki so po­sta­le do­ba­vi­te­lji v slo­ven­ske za­dru­ge. Na­re­di­li smo ana­li­ze 40 tak­šnih do­ba­vi­te­ljev. Med­tem ko so ime­le vse za­dru­ge v letu 2010 za 500.000 evrov do­bi­čka, so ime­li ti do­ba­vi­te­lji 10 mi­li­jo­nov evrov do­bi­čka z bi­stve­no manj za­po­sle­ni­mi kot v za­dru­gah. Lep pri­mer je do­ba­vi­telj, ki gno­ji­la NPK pro­da­ja vsem slo­ven­skim za­dru­gam in po­bi­ra sme­ta­no tega po­sla. Drug pri­mer je npr. do­ba­vi­telj, ki slo­ven­skim za­dru­gam po­nu­ja sli­ko­vi­te po­pu­ste in ra­ba­te, ki ni­ma­jo no­be­ne zve­ze z ob­se­gom na­ba­ve. Skup­na raz­li­ka med za­dru­ga­mi pa je več kot 15-od­stot­na.«

Za­kaj ne bi po­bra­li sme­ta­ne

»Na­še ana­li­ze so vi­de­li di­rek­tor­ji za­drug in se z nji­mi stri­nja­jo. V obi­čaj­nih pri­me­rih bi se ta­koj ne­kaj na­re­di­lo, da bi se si­stem iz­bolj­šal, v za­druž­ni­štvu pa kot da se je svet us­ta­vil. O vsem tem smo po­ve­da­li tudi ZZS kot krov­ni or­ga­ni­za­ci­ji. Od­go­vo­ri­li so nam, da je to stvar za­drug ter da se mo­ra­jo one same or­ga­ni­zi­ra­ti. A je vod­stvo ZZS dolž­no po­sta­vi­ti pra­vi­la po­ve­zo­va­nja in zdru­že­va­nja, saj za­dru­ge same brez zu­na­njih na­vo­dil niso spo­sob­ne tega spe­lja­ti. Ne vem, za­kaj ima­jo na svo­jih splet­nih stra­neh na­pi­sa­no to­li­ko le­pih re­či. Vse pro­izva­jal­ce in kme­te je tre­ba spra­vi­ti v enot­no bazo po­dat­kov in na pod­la­gi let­nih po­godb sprem­lja­ti in iz­vr­še­va­ti od­ku­pe. V Ljub­lja­ni z oko­li­co ži­vi 500.000 lju­di, zato je tre­ba tu po­sta­vi­ti kme­čko trž­ni­co ali za­druž­no tr­go­vi­no, v ka­te­ri se bo ku­po­va­lo slo­ven­sko bla­go. Tre­ba je or­ga­ni­zi­ra­ti di­stri­bu­cij­ski cen­ter in slo­ven­sko bla­go po­nu­di­ti vrt­cem, šo­lam, bol­ni­šni­cam itn. Si­stem­ski pri­stop bi na pod­la­gi evi­denc po­nu­dil mož­no­sti pre­po­treb­ne or­ga­ni­za­ci­je, ki bi za­dru­ge po­ve­zo­va­la tako na na­bav­ni kot na pro­daj­ni stra­ni. Ve­li­ko za­drug je pro­izva­jalk ze­le­nja­ve, sad­ja, mesa, mleč­nih iz­del­kov itn., a na trgu na­sto­pa­jo vsa­ka zase.

ZZS se je res vr­sto let tru­di­la za za­kon o pro­mo­ci­ji slo­ven­skih iz­del­kov. Za­kon je bil spre­jet in na te­le­vi­zi­ji vi­de­va­mo og­la­se Ku­puj­te slo­ven­sko oljč­no olje, ribe, slo­ven­sko hra­no. Kje? V ka­te­rih tr­go­vi­nah naj ku­pu­jem to olje? V za­druž­nih prav go­to­vo ne. V za­dru­gah žal ni no­be­ne­ga na­pred­ka, no­be­ne­ga po­ve­ča­nja pro­me­ta, no­vih idej, dru­gih trž­nih pri­je­mov, skup­ne or­ga­ni­za­ci­je za od­kup in or­ga­ni­zi­ra­no pro­da­jo slo­ven­skih pri­del­kov.

Te­ža­va je v tem, da ni or­ga­ni­za­ci­je, ki bi zna­la slo­ven­ske za­dru­ge med se­boj po­ve­za­ti z ne­kim ja­snim ci­ljem. Ni­ko­li se ni zgo­di­lo, da bi di­rek­tor­ji za­drug se­de­li sku­paj in se po­go­var­ja­li o po­slov­ni po­li­ti­ki, skup­nih mož­no­stih in na­či­nu po­slo­va­nja.

Za­dru­ge so sa­mo­stoj­ne prav­ne ose­be, in do­kler bodo še lah­ko ži­vo­ta­ri­le, se ka­pi­tal­sko ne bodo zdru­ži­le, lah­ko in nuj­no po­treb­no pa je nji­ho­vo po­slov­no po­ve­zo­va­nje. S pro­jek­tom e-za­dru­ga smo na­ka­za­li mož­nost tak­šne po­ve­za­ve, ki jo že­li­mo ure­sni­či­ti. Te­ža­va je v tem, ker bo pro­ces po­te­kal pre­po­ča­si. Dr­ža­va si­cer z raz­pi­sa­ni­mi ukre­pi nudi raz­lič­na ne­po­vrat­na sred­stva za raz­lič­ne ob­li­ke po­ve­zo­va­nja. Za pri­mer po­slov­ne po­ve­za­ve za­drug, ki bi omo­go­čal hi­ter od­skok in sku­pen na­stop na vseh po­droč­jih po­slo­va­nja, pa dr­ža­va sred­stev še ni po­nu­di­la,« je še po­ve­dal Še­mrl.

Gle­de na vlo­go, ki naj bi jo dr­ža­va po Še­mr­lo­vem mne­nju ime­la pri spod­bu­dah in u­stvar­ja­nju oko­lja za us­trez­nej­še po­slov­no po­ve­zo­va­nje tako kme­tov, pred­vsem pa nji­ho­vih za­drug, in gle­de na be­se­de nek­da­nje­ga mi­ni­stra Ži­da­na, da so vsi ukre­pi in spod­bu­de kme­tij­ske po­li­ti­ke za­man brez us­trez­ne po­slov­ne po­ve­za­no­sti kme­tov, je novi kme­tij­sko-okolj­ski mi­ni­ster za­go­to­vo pred po­mem­bnim iz­zi­vom. Naj­brž bo po­tre­ben kak­šen zelo ra­di­ka­len pri­jem, da bi se vr­že­na ro­ka­vi­ca po­bra­la.

Vir: Kmečki glas