V sodelovanju s podjetjem EBA d.o.o. smo naš informacijski sistem tesno povezali z njihovim dokumentnim sistemom, ki vključuje podporo dokumentnim tokom (workflow), hrambo dokumentov, elektronsko vložišče s samodejnim elektronskim vložiščem in popisom prejete in izdane pošte, modulom za skeniranje ter možnostjo uporabe OCR tehnologije ter možnostjo izmenjave pravno veljavnih elektronskih dokumentov s poslovnimi partnerji ter fizičnimi osebami. Več informacij najdete na http://ebadms.com/.
read moreV InfoHitu smo za vse uporabnike sistema Minerva uvedli zakonsko zahtevane spremembe – potrjevanje in pošiljanje izdanih računov na Davčno upravo. Vse programske spremembe, ki jih narekujejo spremembe zakonov, naši uporabniki seveda prejmejo brezplačno.
Uvajanje davčnih blagajn je potekalo postopoma, najprej z manjšo testno skupino uporabnikov, nato pa se je v le nekaj dneh sprememba programske opreme razširila še k ostalim uporabnikom Minerve.
Po uvedbi pošiljanja računov na Davčno upravo smo opazili, da blagajne večih slovenskih podjetij delujejo opazno počasneje. V primeru izpadov internetne povezave, ali preobremenjenosti strežnikov Davčne uprave, pa se v trgovinah hitro nabirajo dolge vrste prav nič navdušenih kupcev. Ponosno poročamo, da naše blagajne še vedno delujejo hitro in za takšnimi težavami ne trpijo. Našim strankam tudi ni bilo potrebno menjati nobenega POS tiskalnika, saj smo programsko opremo dopolnili tako, da brez težav izpisuje črtne in QR kode tudi na najstarejše POS tiskalnike.
read moreTudi v KGZ Slovenske Konjice z.o.o. so se odločili za korak naprej in se pridružili zadovoljnim uporabnikom sistema Minerva. Hitro, enostavno in brez težav sta potekala uvajanje uporabnikov in prehod na nov sistem. Kot v skoraj vsaki zadrugi, imajo tudi v Slovenskih Konjicah nekaj specifik poslovanja, za katere smo sistem Minerva tudi prilagodili.
read moreZaradi zahtev Mercatorja po uvedbi C-ringovega programa za POS blagajne v franšizah, smo Minervo nadgradili tako, da je izmenjava podatkov s C-ringovimi blagajnami povsem avtomatična. To pomeni, da ima zadruga še vedno enoten, centraliziran informacijski sistem – Minervo za vse, razen za prodajo na blagajnah Mercatorjevih franšiznih trgovin.
Vsi poslovni procesi (nabava, prodaja, komerciala, računovodstvo, poročila,…) so še vedno dostopni tako, kot ste jih navajeni – v Minervi. Analitični podatki o prodaji, torej vse podrobnosti računa, vse postavke računa, načini plačil pa se iz C-ringove blagajne samodejno uvažajo v naš sistem. Z ločenim zbiranjem podatkov o prodaji, zalogi, izkupičkih težav ne boste imeli in bo ohranjena visoka preglednost poslovanja, ki ste jo v Minervi navajeni.
Čas, ki bi ga sicer namenili zbiranju podatkov iz franšiz smo vam pravkar povsem sprostili. Urejeno je tudi uvažanje Mercatorjevih cenikov in akcij, usklajevanje posebnih cenikov, tiskanje nalepk iz Minerve in centralizirano pošiljanje podatkov na tehtnice iz Minerve. V C-ringovem programu se dejansko izvaja samo prodaja.
read moreZa še bolj učinkovito komunikacijo z vašimi strankami je odslej iz Minerve možno masovno pošiljati personalizirana SMS sporočila. Sporočila je možno pošiljati na podlagi dokumentov ali poročil.
Kaj to pomeni – svoje stranke lahko v trenutku obvestite o potrjenih naročilih, obračunih, plačilih, analizah mleka, opomnite na zamude pri plačilih, odprte postavke,… V pregledu dokumentov samo označite željene dokumente, kliknete na “Pošlji SMS obvestilo” in potrdite. Minerva na podlagi tipa dokumenta samodejno oblikuje vsebino SMS obvestila in pošlje osebi z dokumenta.
Možnosti uporabe je neskončno, prednosti pa so nižji stroški in prihranjen čas v primerjavi z obveščanjem po navadni pošti ali telefonu.
Mesečna naročnina: 30€
Vključuje skupno telefonsko številko, redno vzdrževanje in posodobitve sistema, ter podporo uporabnikom.
Poslan SMS (160 znakov): 0,05€
V kolikor je v tekočem mesecu poslanih več kot 500 sporočil, vam za vsa naslednja poslana sporočila v tekočem mesecu dodelimo dodaten 20% popust (0,04€/SMS).
V InfoHitu smo za vas pripravili sistem, ki vam bo olajšal promocijo in ohranjanje stikov s strankami po elektronskih poteh. ePoet odpravlja pomanjkljivosti, ki so prisotne pri pošiljanju promocijskih materialov iz Outlooka in ostalih poštnih odjemalcev.
ePoet omogoča enostavno oblikovanje grafično bogatih promocijskih materialov in masovno pošiljanje po elektronski pošti ali SMS. Poslani e-maili so na vseh napravah dosledno prikazani, ePoet pa samodejno odpravlja pogoste napake, ki so lahko vzrok, da sporočila končajo v mapi Spam (Neželena pošta).
V bazo naročnikov lahko hitro uvozite naročnike “e-novičk” iz Minerve, Excelovih razpredelnic, ali drugih virov, naročnike pa razdelite v logične skupine. ePoet se odlično integrira v vašo spletno stran, kjer se lahko potencialne stranke prijavijo na prejemanje obvestil različnih tipov, vaša baza za ciljano oglaševanje pa se posledično vztrajno širi.
Mesečna naročnina: 30€
Ob uporabi SMS modula za Minervo, vam ePoet ponujamo 50% ceneje, torej, 15€/mes. Naročnina vključuje posodobitve in vzdrževanje spletnega vmesnika, neomejeno število poslanih e-mailov, neomejeno vnosov v bazi, ter podporo uporabnikom.
Poslan SMS (160 znakov): 0,05€
Poslana sporočila iz Minerve in ePoeta se seštevajo. Tako lahko hitreje dosežete 500 poslanih sporočil mesečno in posledično 20% popust na nadaljnja poslana sporočila.
Za več informacij, podrobnejši cenik, ali brezplačno predstavitev novosti smo vam v InfoHitu vedno na voljo.
Kontaktirajte nas: (01) 581 8000 / info@infohit.si
read moreStranke, ki uporabljajo IS Minerva, uspešno pošiljajo eRačune na UJP in brez težav uporabljajo tudi funkcionalnosti, ki so pri konkurenčnih sistemih pomanjkljive – enostavno skeniranje prilog ter avtomatsko arhiviranje.
Poglavitna prednost v IS Minerva je poleg transparentnosti pošiljanja (Izpis na zaslon, Izpis na tiskalnik, Pošlji v dokumentni sistem, Pošlji kot eRačun) tudi integracija skeniranja prilog direktno v IS Minerva oz. na izdan račun. Uporabniki torej z enim klikom miške pošljejo eRačune, ki se hkrati tudi samodejno arhivirajo.
Obstoječe partnerje v programu smo na podlagi podatkov iz javnega registra proračunskih uporabnikov ustrezno označili in opremili z morebiti manjkajočimi transakcijskimi računi ter matičnimi številkami. Ti podatki so pomembni zaradi ustrezne identifikacije proračunskega uporabnika na UJP.
read moreZakonska podlaga
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-A) določa, da bodo s 1.1.2015 morali proračunski uporabniki prejemati in izdajati račune (če je prejemnik proračunski uporabnik) izključno v elektronski obliki.
To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago in izvedene storitve pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune.
Fizične in pravne osebe bodo lahko pošiljale e-račune proračunskim uporabnikom:
– prek bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov,
– ponudnikov procesne obdelave podatkov s katerimi ima Uprava RS za javna plačila sklenjene pogodbe o izmenjavi e-računov ali
– spletnega portala UJP e-račun, namenjenega manjšim izdajateljem, ki ne razpolagajo s tehnično podporo za pripravo e-računov.
Enotna vstopna in izstopna točka za izmenjavo e-računov
Zakon izrecno določa, da neposredno pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom ni dovoljeno, temveč lahko poteka le preko UJP – enotne vstopne oz. izstopne točke za izmenjavo e-računov.
Pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom v sistemu MINERVA
V sistemu Minerva bo pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom potekalo preko dokumentnega sistema EBA DMS, podjetja EBA, Agencija za elektronsko poslovanje, d.o.o. ter preko Pošte Slovenije, d.o.o., s katerima ima Uprava RS za javna plačila sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov preko enotne vstopne in izstopne točke UJP.
Dokumentni sistem EBA je integriran v informacijski sistem Minerva in omogoča celovito upravljanje z elektronskimi dokumenti tako, da so le-ti pravno veljavni in ne povzročajo potrebe po dodatni papirni dokumentaciji.
Mi smo na nov način pošiljanja e-računov pripravljeni že sedaj.
read moreOrmož – Ormoški vinogradniki, ki prek Kmetijske zadruge Ormož pridelujejo grozdje za vinsko klet Puklavec & Friends, bodo šele zdaj dobili zadnjo petino plačila za predlanski pridelek. Za tretjino lanskega pridelka, ki bi jim jo morali plačati že decembra, pa denarja najbrž ne bo niti februarja.
Prav od plačila za lani pa bo odvisno, ali bodo letos kleti še prodali grozdje, poudarjajo vinogradniki. Klet in zadruga sta si prišli navzkriž pri plačevanju grozdja po veljavni dolgoročni pogodbi zaradi različnega razumevanja pogodbenih obveznosti. Leta 2009 sta za 15 let sklenili pogodbo za 2500 ton grozdja na leto (po točno določenih količinah posameznih sort) in z možnostjo vsakoletnega sprotnega dogovarjanja za 15 odstotkov večje ali manjše količine od pogodbenih. »Leta 2012 je zadruga kleti zagotovila 320 ton, lani pa 873 ton grozdja manj od pogodbene količine, obakrat brez poprejšnjega letnega dogovora,« je povedal direktor kleti Mitja Herga. »V petih letih nismo nikoli dobili pogodbene količine grozdja. Za prva tri leta odškodnine nismo uveljavljali, za zadnji dve pa smo jo odšteli od zneska, ki ga plačujemo zadrugi, ta pa z njim poplačuje svoje pridelovalce grozdja. Čez deset dni plačamo zadrugi še 279.000 evrov in potem smo s plačili na tekočem.«
Zadruga pričakuje precej več
Direktor ormoške zadruge Franc Kociper pa od kleti pričakuje še 625.000 evrov, s katerimi bi poplačali zadnjo petino predlanskega in prvo tretjino lanskega pridelka iz vinogradov svojih kooperantov. Zadruga razlike ne more zagotoviti, že lani je morala reprogramirati posojilo iz leta 2007, s katerim je takrat odkupila delež iste vinske kleti, ki jo je potem sama prodala sedanjemu lastniku. »Ne priznavamo izračunov kleti. Škode jim nismo povzročili mi in nimamo nobenega njihovega dokazila o tem,« je odločen Kociper. Spor se bo očitno končal na sodišču, saj sta obe strani že najeli odvetniško pomoč. »Če naša klet ni polna, so stroški na enoto višji, to je menda jasno,« poudarja Herga, ki priznava, da so s plačilom decembra lani res zamudili, da zamudo priznavajo in da bodo plačali zamudne obresti.
»Prej denar z dveletno zamudo«
»To je žalostno. Nismo si na jasnem, kam, po koliko in komu bomo jeseni prodali svoj pridelek,« pravi Jože Kolarič, ki predseduje odboru za vinogradništvo v ormoški zadrugi in sam pridela za ormoško klet do 80 ton grozdja. Zaradi zamud pri plačevanju ga je lani ormoški kleti dal manj in razliko prodal drugim kletem.
A pri podpisani pogodbi med zadrugo in kletjo takšna negotovost nima pravne osnove. V pogodbi je namreč določena povprečna cena 0,63 evra za kilogram grozdja (pet centov obdrži zadruga za svoje poslovanje in organizacijo pridelave) in roki plačevanja po tretjinah – od dosedanjih zapadlih enajstih tretjin je klet zamujala le v drugi polovici lanskega leta in januarja letos. Herga opozarja na stanje, preden so lastniki kleti postali Puklavci in je bila njena pomembna lastnica zadruga: takrat je zadruga s plačili grozdja zamujala za dve leti, povprečna odkupna cena pa je bila 0,38 evra. »V tem času smo prek plačila grozdja vinogradnikom v celotnih Ljutomersko-ormoških goricah plačali tri milijone evrov več, kot bi dobili, če bi se ohranilo prejšnje stanje s prejšnjimi cenami.«
Rojevanje največje zadruge pri nas
Ormoško zadrugo nameravajo pripojiti Kmetijski zadrugi Ptuj. Franc Kociper je potrdil, da so podpisali pismo o nameri. Vseh deset trgovin ormoške zadruge, vključno s tam zaposlenimi, je ptujska zadruga že prevzela. Za zdaj je to urejeno s triletno najemno pogodbo, izredni občni zbor ormoških zadružnikov pa je pripojitev že podprl. Spor med ormoško zadrugo in ormoško kletjo pa uresničitev namere otežuje predvsem za vinogradniški del. Precej kmetijske proizvodnje že postopoma prevzema ptujska zadruga, ki bi s pripojitvijo ormoške postala največja kmetijska zadruga v Sloveniji s 30 trgovinami, skoraj 140 zaposlenimi (skupaj z dvema hčerinskima podjetjema), približno 50 milijoni evrov letnega prihodka in več kot 1100 člani.
Klet in zadruga sta si navzkriž pri plačevanju grozdja po veljavni dolgoročni pogodbi zaradi različnega razumevanja obveznosti. Foto Franc Milošič
Vir: Delo.si
Kmetijska zadruga Ptuj se je odločila za uvedbo sistema Minerva zaradi večje preglednosti in urejenosti poslovanja, predvsem pa zaradi težnje po enotni programski opremi, ki je ključnega pomena za uspešno in učinkovito poslovanje.
Sistem Minerva namreč omogoča povezanost vseh poslovnih enot v enoten informacijski sistem, kjer so podatki dostopni od kjerkoli in kadarkoli. Nov sistem sedaj uporablja več kot 80 uporabnikov na več kot 40 različnih lokacijah, kjer deluje več kot 45 POS blagajn.
Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. je s pripojitvijo Ormoške zadruge sodi med največje zadruge v Sloveniji. Skupino Kmetijska zadruga Ptuj tvorijo:
– Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.,
– Oljarna Fram d.o.o. in
– Zadružna oskrba d.o.o.
Osnovna dejavnost zadruge je oskrba kmetov s kmetijskim repromaterialom na eni strani in odkup ter prodajo kmetijskih pridelkov in živine na drugi strani. Zadruga ima 40 maloprodajnih poslovalnic in veleprodajno Centralno skladišče. Enajst poslovalnic posluje kot živilske trgovine, ostalih devetindvajset kmetijskih trgovin pa oskrbuje svoje člane in kupce s kmetijskim in gradbenim reprodukcijskim materialom, kmetijskimi stroji, rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, zaščitnimi sredstvi, gnojili, orodji ter vsem ostalim materialom, ki ga kmetovalci potrebujejo.
Pridružite se KZ Ptuj, ki je naredila pomemben korak na poti uspešnega in preglednega poslovanja.
read morePribližujemo se koncu druge polovice leta 2013 in kmalu bo pred nami datum, ko bodo kmetje morali premisliti in se odločiti o načinu ugotavljanja davčne osnove na njihovem kmečkem gospodinjstvu.
Naj spomnimo, da zadnja sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2) z dne 10. 12. 2012 določa, da bo kmečko gospodinjstvo, ki bo v dveh zaporednih letih preseglo mejo 7500 evrov skupnih dohodkov iz naslova osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, moralo z uveljavitvijo sprememb Zakona o dohodnini s 1. januarjem 2014 obvezno preiti na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Za vodenje poslovnih knjig in ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov se nosilci kmečkega gospodinjstva lahko odločijo tudi prostovoljno.
Vsa kmečka gospodinjstva, ki bodo prešla na vodenje poslovnih knjig, bodo z evidencami iz prilagojenih računalniških programov za računovodstvo na kmetijah, zagotovila tudi podatke za evidence FADN, saj bodo k trimestnim številkam kontov priporočenega kontnega načrta za računovodstvo na kmetiji dodane še kontne številke za potrebe evidenc FADN. To pomeni, da kmetijam ni potrebno voditi knjigovodstva po FADN metodologiji, če imajo na podlagi Zakona o dohodnini (ZDoh-2-UPB7) priglašeno davčno knjigovodstvo (obvezno ali prostovoljno).
Ker sledimo potrebam in željam kmetijskih zadrug, ki za svoje člane in nečlane opravljajo različne storitve, smo informacijski sistem Minerva prilagodili prav za potrebe vodenja knjigovodstva na kmetijah. S pomočjo modula E-KMETIJA lahko po novem kmetu ponudite strokovno in zanesljivo opravljene knjigovodske storitve, ki mu lahko prihranijo kar nekaj skrbi, predvsem pa nudijo ustrezne podatke pri odločitvah poslovanja kmečkega gospodinjstva.
Več o programskem modulu E-KMETIJA…
Z namenom jedernatega in razumljivega odgovora na vprašanja, zakaj računovodstvo na kmetijah in kako ga obrniti sebi v prid, je nastala knjižica Vodenje računovodstva na kmetiji, ki jo je izdala Kmetijsko gozdarska zbornica slovenije v okviru projekta Kmetijstvo je zakon, ki ga izvaja z Evropsko komisijo, Generalnim direktoratom za kmetijstvo in razvoj podeželja.
read moreMinistrstvo za kmetijstvo in okolje obvešča, da bodo s 1. januarjem 2014 določena kmečka gospodinjstva morala začeti z obveznim vodenjem knjigovodstva za davčne namene. Zakon o dohodnini v 47. členu določa, da so člani kmečkega gospodinjstva, katerega povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 evrov, dolžni določiti nosilca dejavnosti in ugotavljati davčno osnovo od odhodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Navedena določba se na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 94/2012) prvič uporabi za odmero dohodnine za leto 2014.
Kmečka gospodinjstva, ki bodo presegla prag 7.500 evrov dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, bodo morala davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ugotavljati vsaj pet let.
S Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/2006, 52/2007, 21/2013) so določene vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Za kmečka gospodinjstva se, tako kot za ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporablja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD‐1) v delu, ki se nanaša na podjetnika, splošni slovenski računovodski standardi (SRS) in predvsem SRS 39 ter navedeni pravilnik.
Z namenom lažjega prehoda na obvezno vodenje knjigovodstva, tako kmečkim gospodinjstvom, kot računovodskim servisom, kmetijskim svetovalcem in ostalim, ki bodo sodelovali v vodenju knjigovodstva v kmetijstvu, je ministrstvo pripravilo uporabniška navodila, ki vključujejo tudi enoten kontni načrt. Po izvedenem javnem naročilu je Navodilo za knjiženje poslovnih dogodkov v kmetijski dejavnosti z vzpostavitvijo povezave med FADN in davčnim knjigovodstvom in temu ustrezen kontni načrt oktobra leta 2012 izdelala Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je uporabniška navodila, skupaj z Ministrstvom za finance in Davčno upravo RS, dopolnilo, predvsem v skladu s spremenjenimi davčnimi predpisi.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
read moreZa zadruge, ki imajo franšizne poslovalnice Mercatorja in ki na POS blagajnah uporabljajo računalniško programsko opremo »CRING PosTrade M franšizing«, je sočasna uporaba sistema Minerva za podporo ostalemu poslovanju (finance, odkupi… ) povsem enostavna, saj sta oba sistema med seboj povezana.
Za izvedbo povezave med sistemomoma so namreč izvedene vse potrebne programske zahteve, ki zagotavljajo povezavo med maloprodajo (»CRING PosTrade M franšizing« ) in med računovodstvom ter drugimi poslovnimi funkcijami (veleprodaja, finance, odkupi… ), ki se vršijo v sistemu Minerva.
Ker znamo prisluhniti svojim strankam in programsko opremo prilagoditi njihovim potrebam, smo informacijski sistem Minerva zasnovali tako, da lahko njegove funkcionalnosti uporabljajo tako Mercator franšize, ki uporabljajo programsko opremo »CRING PosTrade M franšizing« kot tudi ostale živilske in kmetijsko – tehnične trgovine.
read moreV podjetju Infohit computers d.o.o., kjer se ukvarjamo z razvojem zadružnega infromacijskega sistema Minerva, smo poskrbeli, da bodo naše stranke pripravljene na poslovanje z novimi davčnimi stopnjami, ki veljajo od 1.7.2013 dalje. Sistem Minerva smo prilagodili tako, da bo prehod na poslovanje z višjimi davčnimi stopnjami (22% in 9,5%) enostaven in preprost.
read moreKer želimo našim strankam prihraniti čas pri kuvertiranju in pošiljanju dokumentov iz sistema Minerva in s tem znižati stroške njihovega pošiljanja, smo razvili modul Zgibanke. Rešitev na enostaven in hiter način omogoča oddajo dokumentov na Pošto Slovenije zgolj z enim klikom.
Katere prednosti prinaša modul Zgibanke?
Z uporabo modula Zgibanke ni potrebno več tiskati in ročno kuvertirati dokumentov iz sistema Minerva. Modul omogoča elektronsko pošiljanje dokumentov v sistem tiskanja in pošiljanja, naslovniki pa jih še vedno prejmejo v papirni obliki s klasično pošto. Celoten proces je za uporabnika zelo preprost in enostaven.
Katere dokumente uporabniki lahko preko modula Zgibanke pošiljajo v sistem tiskanja in pošiljanja?
Modul Zgibanke omogoča natančno spremljanje tiskanja in pošiljanja naslednjih tipov dokumentov:
– izdanih računov,
– opominov,
– obračunov odkupa mleka, živine in ostalih pridelkov,
– obračunov obresti.
Za več informacij in za konkretno ponudbo nam pišite na info@infohit.si ali pokličite na 01/581 80 00.
read moreKaj čaka slovensko kmetijstvo in zadružništvo do leta 2020?
5. in 6. marec 2013, Portorož, Grand hotel Bernardin
Letos bo v Portorožu 5. in 6. marca 2013 potekal že štirideseti tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. V času krize in velikih sprememb, ki se dogajajo v Evropi, se za kmetijstvo in zadružništvo odpirajo nove priložnosti in nove vsebine. Evropa sprejema odločilne korake v smeri oblikovanja prihodnjega sedemletnega proračuna do leta 2020, kjer je izjemno pomembno ohraniti stabilen proračun za skupno kmetijsko politiko, ki je zelo pomembna tudi za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Evropsko kmetijstvo gre vedno bolj v smeri sonaravnega in trajnostnega kmetovanja, ozelenitve kmetijske pridelave in predelave, varovanja okolja, krajših transportnih poti in dobrobiti živali. Te usmeritve so velik izziv za slovensko kmetijstvo in zadružništvo. V tem odsevu bo potekalo tudi letošnje dogajanje v Portorožu.
Posvet odpira vsebine od katerih bo odvisna naša prihodnost. Pridružite se nam, soustvarjajte prihodnost in predstavite svoje predloge in zamisli.
read morePogovor s Cvetkom Zupančičem, predsednikom KGZS
Cvetko Zupančič je rojen 4. maja 1959 na Vrhu pri Višnji Gori, na kmetiji Selan, v številni družini. Na 28-hektarski hribovski kmetiji se ukvarja z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom. Je poročen in ima tri hčerke ter sina. Konec letošnjega junija ga je Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije izvolil za predsednika KGZS za mandat 2012–2016. Pogovor z njim smo opravili na njegovi zgledno urejeni domačiji.
03-01Kakšna je vaša vizija razvoja kmetijstva v Sloveniji?
»Če hočemo slovensko kmetijstvo ohraniti celovito, z vsemi specifikami, bi morali imeti štiri kmetijske politike: politiko za nižinskega kmeta proizvajalca hrane, ki je nepogrešljiv pri samooskrbi, druga je politika za hribovskega kmeta, saj namesto njega iz doline prav gotovo ne bo prišel nihče, potem pa imamo še relacije velik in majhen kmet. Vse te štiri skupine morajo obstati, če želimo, da bo slovensko kmetijstvo živo, krajina obdelana in da bomo za silo samooskrbni. Za dosego tega bo treba v politiki zbornice in drugih nevladnih kmetijskih organizacij doseči skupno voljo, brez raznoraznih zagovarjanj lastnih interesov, za skupen nastop do države. Tej moramo iti naproti, ona pa naproti kmetom. Dokler kmetje ne bodo začutili interesa po obdelavi zemlje in proizvodnji, in s tem možnosti za spodobno preživetje s kmetijsko panogo, do takrat ne bo preobrata kmetijstva v pozitivno smer. Sicer dobronamerne subvencije, nadomestila za izpad dohodka, niso dosegle svojega namena in mislim, da bi morale biti vezane na neko proizvodnjo. Le proizvodnja lahko motivira k delu in k obdelavi zemlje, zato menim, da trenutna politika subvencij vodi le v zadoščanje nekim paragrafom, zasilni urejenosti kulturne krajine, in ne spodbuja pridelave hrane. Zame je žalostno, da že skoraj 60 odstotkov dohodka v kmetijstvu predstavljajo subvencije.«
V organih KGZS in seveda tudi zadružništva ste že dlje časa. Kakšna pa je vaša vizija delovanja KGZS?
»Zavedam se, da sem mandat predsednika KGZS nastopil v zelo težkem času za kmetijstvo nasploh in v sila težki situaciji za zbornico, da ne govorim o slabi splošni gospodarski situaciji. Menim, da bomo morali biti v bližnji prihodnosti zadovoljni že s tem, da ohranimo tisto, kar imamo. Trenutno je aktualna dohodnina in postavitev praga 7.000 evrov za obvezno vodenje knjigovodstva. Tu bo potrebnih precej naporov, da ohranimo vsaj obstoječe stanje, kaj več bo težko doseči. Da bi v pogovorih z ministrstvi, z državo in drugimi dosegel čim več v korist članstva, v korist kmetov, bom potreboval čim širšo enotno podporo članstva ne glede na to, kateri volilni listi ali opciji kdo pripada. Izoblikovati moramo naš skupen interes, kajti le tako bodo moji sogovorniki začutili, da smo kmetje enotni, da imamo neko moč in lahko tudi kaj spremenimo. Prepričan sem, da imajo vlada in ministri največji posluh takrat, ko jih nekdo dobesedno prisili v to, da ga morajo upoštevati. Dokler si t. i. mehki sogovornik in po možnosti še brez množice za seboj, te nihče ne upošteva oziroma se moraš zadovoljiti z malenkostmi.
Ob nastopu svoje funkcije sem bil seznanjen s težkim finančnim stanjem posameznih zavodov. Ti so za letošnje leto že opravili od 60 do 70 odstotkov načrtovanih del in nalog, financiranja tega pa še ni bilo. Vzelo se jim je sredstva za že opravljene naloge. Nekateri se zato že soočajo z likvidnostnimi težavami, v povprečju najavljajo okoli 150.000 evrov letne izgube, dva zavoda pa tudi kreditov za svoje delovanje ne moreta več najemati. Trenutno se pogajamo z ministrstvom, da bi se to vsaj septembra uredilo. Na tem področju bo treba stvari postaviti na pravo mesto, kajti kmet potrebuje tako svetovalno kot selekcijske službe. V Sloveniji smo se odrekli že vse preveč stvarem in vse preveč drvimo v popolno odvisnost od tujega. Je pa potrebno zavedanje kmetov, kako zelo pomembne so vse te službe za kmetijstvo in seveda obratno – vse te službe se morajo zavedati, da so brez kmeta popolnoma nepotrebne. Strokovne službe v okviru KGZS bodo morale skupaj s kmeti pripraviti program prednostnih nalog za delovanje naprej. Lahko se pokaže, da nekatere naloge lahko tudi opustimo, da so potrebne tudi neke nove, recimo za vse zahtevnejše trženje, in da lahko opravimo tudi racionalizacijo. Ta program bomo kot rešitev ponudili vladi.
Zbornica se je v preteklosti soočila z zmanjšanjem članstva ter s tem z zmanjšanjem finančnih prilivov, žal pa se še ni soočila z ustreznejšo lastno racionalizacijo. Ta izjemno težka, a nujna naloga kliče po čimprejšnjem ukrepanju. Zelo verjetno je, da bo zbornica letošnje leto zaključila v kar globokem minusu. Naj omenim, da tudi strošek letošnjih volitev bremeni letošnji proračun, kajti v preteklem mandatu se ni namensko odvajalo sredstev v neki sklad za izvedbo volitev.«
Je bila vaša kandidatura za predsednika KGZS dejanje v zadnjem trenutku?
»Ko sem kandidiral v svet zbornice, predlagala me je KZ Stična, nisem niti pomislil na to, da bi bil predsednik zbornice. Po opravljenih volitvah v svet zbornice je bilo približno enako število svetnikov iz ene in druge opcije. Ker se je predsednik Kmečke liste, Peter Vrisk, odrekel kandidaturi in ker se ni vedelo za kakršnokoli ime kandidata liste SKZ, so mi svetniki Kmečke liste, na kateri sem kandidiral, predlagali, naj sprejmem kandidaturo. Najprej sem bil presenečen, vendar sem se z mislijo, da imam najbrž malo možnosti za izvolitev, kljub vsemu odločil sprejeti kandidaturo. Ko pa enkrat daš besedo, je ne moreš vzeti nazaj. Priznam, da kar nekaj noči ni bilo mirnega spanca, in zavedam se, da me bo še velikokrat bolela glava. A če kandidiraš za neko funkcijo, potem kandidiraš zato, da jo boš opravljal, in ne zato, da boš samo zraven.«
Pred pomladanskimi zadružnimi volitvami se je namigovalo o vaši možni kandidaturi za predsednika ZZS, saj so si mnogi želeli protikandidata dotedanjemu in sedanjemu predsedniku ZZS Petru Vrisku. Ali boste glede na to, da vas je prav njegova opcija ali pa on osebno predlagal(a) za predsednika KGZS, kot suvereni predsednik KGZS morda skušali pripeljali do zdaj nasprotujoči si opciji na skupen imenovalec?
»Po prvih stikih v območnih enotah po terenu imam dober občutek in treba bo nehati z delitvami na t. i. Vriskove in Smrkoljeve. Do zdaj sem bil navajen delati z vsemi in sprejemati kompromise z vsemi ne glede na morebitne delitve in prav takšno delo želim nadaljevati v prihodnosti, torej delati v skupnem interesu vsega članstva, vsega kmetstva, v interesu večine. Glede na neko uravnoteženost teh list po posameznih območnih enotah pa pričakujem, tudi na osnovi dosedanjih stikov, da si ne bomo stali nasproti, temveč bomo delovali v interesu vseh. Pričakujem tudi, da nas ne bo delila politika. Menim, da bi morali kmetje člani zbornice v svojih političnih strankah »lobirati« za svojo stanovsko organizacijo, in ne nasprotno. Morda so prav to dejstvo pri meni razpoznali nekateri člani zbornice in tudi zato dali glas zame. Vsekakor pa bom z vsemi, kakršnimi že in kolikor jih je že, interesnimi skupinami, tako panožnimi kot t. i. političnimi, poskušal najti skupen interes. V nasprotnem primeru bo vse skupaj v škodo nas vseh, na škodo celotnega kmetijstva. Na sejah sveta in sejah UO se bom v največji meri izogibal tega, kam kdo paše. Tudi kot predlagatelj dnevnih redov bom predlagal teme, aktualne za kogarkoli, ne glede na opcijo. Izogibal se bom t. i. političnodelitvenih tem in jih tudi ne bom dovolil. Na zbornici kot tudi v vsem kmetijstvu in družbi je trenutno finančno stanje takšno in dela toliko, da si kaj takega ne smemo privošči.«
Društvo SKZ je na volitvah pridobilo čez 30 odstotkov glasov tistih, ki so volili, v UO KGZS pa ima le dva člana. Kmečka lista (KL) pa je prišla do večine v UO KGZS s tem, da ji je uspelo pridobiti na svojo stran tiste, ki so v preteklosti močno nasprotovali politiki KL, in tiste, ki so bili ne nazadnje tudi tesni sodelavci prejšnjega Smrkoljevega vodstva zbornice. Na svojo stran je dobila tudi del svetnikov, ki so bili izvoljeni na listi Društva SKZ, torej svetnikov, ki so »izdali« svojo volilno bazo. Ali menite, da imate kot predsednik KGZS legitimno večino, in ali se zavedate, da najbrž take svetnike realno ne zanima KGZS, ampak jih zanimajo zgolj njihove funkcije oz. osebne koristi od teh funkcij?
»SKZ je dobila v svetu 17 mandatov, KL 15 in še 5 od pravnih oseb, in s tem pač večjo volilno moč pri oblikovanju UO. Je pa zato po območnih enotah situacija drugačna, tam je SKZ dobivala večino. Ker ni bilo oblikovanja nekih koalicij, se je oblikovala skupina neopredeljenih in, lahko bi rekel, tudi »prostih« svetnikov iz posameznih list, ki se po moje niso vedeli kam obrniti. Jaz vsem tem ne rečem izdajalci, menim, da so razmišljali s svojo glavo. Vsega tega ne bi ocenjeval strogo politično, nekako pa imam občutek, da sem jih kot relativno neznan prepričal s svojo predstavitvijo in da se je tudi že marsikdo naveličal vseh dosedanjih obrazov.«
Kmečka lista se je zborničnih volitev lotila z vso resnostjo in najbrž tudi z zajetnimi sredstvi za volilno kampanjo. Glede na to, da Kmečka lista zastopa predvsem zadružnike, so tudi ta sredstva najbrž iz tega okolja oziroma iz podjetij, najbrž tudi banke, katerih in katere lastniki so slovenske zadruge. Ali se vam zdi, da je rezultat na volitvah opravičil vse te napore in sredstva?
»Kmečka lista se je očitno že pred štirimi leti zavedala naslednjih volitev in za to odvajala potrebna sredstva v fond za volilno kampanjo. Da bi bilo porabljenega še kaj več denarja, jaz ne vem. Gotovo pa vsak, ki se neke stvari loti resno, pripravi tudi ustrezno finančno konstrukcijo. Naj ob tem omenim, da mi je žal, da se v zbornične volitve aktivneje ne vključijo panožne organizacije, društva, zveze ipd. Verjamem, da če je volja, je možno tudi brez konkretnega finančnega zalogaja marsikaj storiti.«
Kmetijstvo v Sloveniji obvladuje krog okrog Zadružne zveze Slovenije, čeprav o kakšnem poslovnem sistemu v tem primeru ne moremo govoriti. Ali menite, da s tem ta krog nase prevzema izjemno veliko odgovornost?
»Vsakdo mora svoj del odgovornosti prevzeti nase. Brez poslovne uspešnosti članov zbornice ne moremo niti pričakovati uspešne zbornice ter zadovoljnih in pripadnih članov. In zbornica kot t. i. politično stanovsko zastopstvo vseh kmetov bo morala ustrezno sodelovati z vsemi organizacijami, tudi z Zadružno zvezo kot neko predstavnico poslovnega organiziranja kmetov.«
Tokrat ne bova problematizirala o zadružništvu, pa vendar: KZ Stična ima tudi štiri trgovine z živili. Koliko je v teh trgovinah pridelkov in izdelkov članov vaše zadruge ali članov drugih slovenskih zadrug?
»V eni od trgovin imamo brezplačno stojnico za kateregakoli kmeta, ki bi želel prodajati svoje pridelke in izdelke. Pravzaprav lahko tam uslužbenci zadruge prodajajo njegove izdelke namesto njega. Vendar je to zelo težavno. Trgovina je namreč franšiza Mercatorja in vse cene so prav tako »Mercatorjeve«, cene pridelkov in izdelkov kmetov pa so proste in podvržene konkurenčnosti trgovine. Za prodajo se zato kmetje odločajo predvsem takrat, ko imajo nečesa preveč in ne morejo prodati drugje.«
Prodaja je danes ključnega pomena. Šest zadrug, praktično z vseh koncev Slovenije, je nedavno ustanovilo zadrugo 2. reda. Namenjena naj bi bila skupni nabavi, v naslednjem koraku menda tudi skupni prodaji kmetijskih pridelkov. Ali boste kot predsednik KGZS glede na to, da s strani ZZS ni bilo v javnosti zaznane niti moralne, še manj kakšne konkretnejše, morda celo finančne podpore tej zadrugi, to organizacijo podprli in morda priporočali včlanitev še drugim zadrugam?
»O ustanovitvi zadruge 2. reda nisem seznanjen. Kot predsednik KGZS in kot zadružnik pa vsekakor podpiram vsakršno poslovno povezovanje tako kmetov posameznikov kot zadrug. Brez poslovnega povezovanja v prihodnosti ne bomo mogli več govoriti o neki resni proizvodnji, še manj pa o neki načrtovani naročeni pridelavi. In s tem še manj o nekih ugodnejših odkupnih pogojih, o sprejemljivejših odkupnih cenah kmetijskih pridelkov in izdelkov. Se pa zavedam, da bo potrebnega ogromno truda za vzpostavitev medsebojnega zaupanja. Nedavno sem bil na zboru hmeljarjev v Petrovčah in naj omenim usodno nepovezanost hmeljarjev, nezmožnost povezave 8 zadrug, ki so bile nekoč ena zadruga, in sedanje štiri interesne skupine 130 hmeljarjev, kolikor jih je komaj za povprečno zadrugo. Brez enotnega nastopa ne bo šlo. Posameznik je danes lahko le butični proizvajalec za butičnega kupca.«
Na kakšen način menite, da bi lahko člane KGZS motivirali, da postanejo aktivni člani v zbornici? Nekdanjemu predsedniku Smrkolju je uspelo volilno udeležbo dvigniti z dobrih 11 na dobrih 16 odstotkov. Kakšen je vaš cilj?
»Negativni moment je skorajda brezštevilčnost volitev, referendumov in podobnega, kar je splošno negativno za kakršnekoli volitve. Za zadnje zbornične volitve glede na ponujeno priložnost volitev po pošti menim, da je bila udeležba majhna. Prepričan pa sem, da če bo naše delo pozitivno in če bodo ljudje začutili, da jim je zbornica v pomoč, bo tudi volilna udeležba boljša. Predvsem pa mora biti poslovanje zbornice pregledno, da vsak član ve, zakaj plača članarino, ki za marsikoga predstavlja že tudi breme. Članarine zbornica ne sme obravnavati kot neki dar ali davek s strani članstva, temveč mora s temi sredstvi upravljati odgovorno.«
Kako pa jih boste kot njihov stanovski voditelj motivirali, da v svojih zadrugah postanejo aktivni člani ali da celo ustanavljajo nove panožne zadruge?
»Verjamem, da imajo člani zbornice na podlagi dosedanjih slabih izkušenj pa tudi na podlagi dosedanjega poudarjanja posameznika v vseh sferah življenja in zapostavljanja sodelovanja precej negativen odnos do povezovanja. Današnji čas, ko je vse odvisno predvsem, če že ne skoraj v celoti, od tega, kako prodati, in ne, kako pridelati, bomo kmetje morali postati partnerji v poslu, in ne konkurenti.«
Ste tudi član Slovenske ljudske stranke in predsednik občinskega odbora SLS v občini Ivančna Gorica. Po naših informacijah naj bi bil na zadnji seji izvršilnega odbora SLS sprejet sklep, da vsi tisti člani stranke, ki imajo neke funkcije in ki so na zadnjih zborničnih volitvah kandidirali na listi Petra Vriska, odstopijo s svojih funkcij. Ste vi že odstopili z zgoraj omenjene funkcije?
»Član SLS sem od leta 1990, in to sem še danes. Moj predsednik politične stranke je Radovan Žerjav in nimam namena menjati barve. O takšnem sklepu nimam nobene informacije. Kar pa se tiče KGZS in drugih institucij v kmetijstvu, pa želim, da se ne meša politike in stanovstva oziroma delovanja kmetijskih institucij. Seveda je na primer sodelovanje zbornice z ministrstvom za kmetijstvo gotovo tudi politično, vendar to pomeni, da se bom jaz kot predsednik zbornice v svoji politični stranki zavzemal za koristi zbornice in da se bodo člani zbornice prav tako po posameznih političnih opcijah zavzemali za stanovsko organizacijo, in ne nasprotno, da bi se v stanovski organizaciji zavzemali za politične opcije. Moja politična opredelitev ne sme vplivati na moje delo v stanovskih organizacijah, kvečjemu mi lahko moja stranka in njen predsednik dajeta moralno podporo pri tem.«
Boste delo predsednika opravljali profesionalno?
»Zbornični sistem je postavljen tako, da gre popolnoma vse odločanje prek predsednika, torej da predsednik pregleda in podpiše vse, na primer vsa mnenja s področja zakonodaje, s področja strokovnih tolmačenj, s področja voljenih struktur, financ, splošnih zadev ipd. Skratka, nič se ne zgodi brez predsednikovega podpisa in na podlagi tega ugotavljam, da je dela za več kot poln delovni čas, da ne govorim še o številnih prireditvah, srečanjih, sprejemih, dogovarjanjih, obiskih tega in onega in drugega. Zato sem se odločil, da bom delo opravljal profesionalno. Glede na stanje, v kakršnem je trenutno zbornica, ko sta potrebna racionalizacija in znižanje stroškov, ne bom imel svojega šoferja in se bom vozil sam, ter s tem zbornici prihranil od 1.500 do 2.000 evrov mesečno. Bila je tudi možnost, da to delo opravljam neprofesionalno, in s tem koristim podjemne pogodbe in večje število kilometrin, kar pa je zame netransparentno. Tisto, kar dobim, naj bo javno objavljeno, da so s tem seznanjeni vsi člani zbornice, za ostalo pa me ne zanima.«
Vir: Kmečki glas
read morePogovor s Francem Kociprom, direktorjem KZ Ormož
Te dni je v Ormožu potekal že tradicionalni sejem kmetijstva, obrtništva, vina in turizma Kovito, ki ga je odprl minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, pred kratkim pa smo v Kmečkem glasu pisali o nezadovoljstvu kmetov s Ptujsko-Ormoškega pri poslovanju z zadrugami. O tej temi in na splošno o delovanju, težavah in uspehih zadruge smo se zato pogovorili z direktorjem KZ Ormož Francem Kociprom.
Poslovanje zadruge Ormož temelji na odkupu mleka, živine, grozdja in drugih kmetijskih pridelkov in vrtnin ter na trgovinski in storitveni dejavnosti za kmetijske proizvajalce. Kot pravi direktor zadruge Kociper, ki je v zadrugo Ormož prišel pred dobrim letom in pol z nalogo, da kar se da izboljša njeno poslovanje. Gre za splošno kmetijsko zadrugo, ki so jo prostovoljno ustanovili člani zaradi medsebojnega pospeševanja gospodarskih koristi ter izboljšanja svojega gospodarskega položaja. »V mreži imamo enajst trgovin, od tega šest kmetijskih in pet špecerij, franšiz Mercatorja. Letno ustvarimo okoli 10 milijonov evrov prometa. Zadruga letno odkupi približno 7 milijonov litrov mleka, ki ga oddajamo Pomurskim mlekarnam, tam smo tudi solastniki, grozdje pa v Vinsko klet Jeruzalem Ormož, kjer dosegamo zelo dobre odkupne cene. Živino prodamo podjetju Košaki TMI, kjer smo prav tako solastniki, in kot pravijo, smo zanje kar strateški partner s kakovostno živino. Zelenjavo večinoma prodajamo našemu največjemu trgovcu, nekaj pa je prodamo tudi manjšim odkupovalcem, ki oskrbujejo razne javne ustanove. Lani smo začeli tudi z izmenjavo blaga med nekaj zadrugami, ki jim ponudimo naše pridelke v zameno za kakšno drugo blago. Količine so še zelo majhne, a vsaj začelo se je neko sodelovanje. V naših trgovinah v sezoni ponujamo tudi pridelke naših kmetov, letos pa nameravamo v centru Marof odpreti trgovino, v kateri bodo naprodaj izključno pridelki in izdelki naših kmetov in kmetov zadrug, s katerimi bomo sodelovali. Kar pa se tiče poljščin, predvsem žit, imamo pogodbo z Žitom in podjetjem Jeruzalem Sat. Tako damo pšenico naših članov za slovenski kruh, krmno pšenico in druga žita pa v mešalnico, od katerega potem odkupujemo krmila. Zadruga v zadnjem času zelo povečuje prodajo t. i. vrtičkarskega programa, in s tem izboljšuje svoj finančni položaj.«
Nekateri vaši člani so v pogovoru za naš časopis omenjali vašo nekonkurenčnost tako pri repromaterialu, še posebej pa pri odkupu pridelkov. Ste s cenami sploh lahko konkurenčni?
»V našem okolju smo še kar konkurenčni. Kmetom omogočamo nakup repromateriala skoraj brez zaslužka zadruge. In prav na področju nabave pogrešam neki skupen vseslovenski zadružni sistem, prek katerega bi si izpogajali boljše pogoje pri drugih ponudnikih repromateriala. Žal tudi na odkupni strani ni veliko bolje. Pri zelenjavi ob petodstotni marži, ki si jo vzame zadruga, preprosto nismo pokrili stroška enega delavca, ki ima čez celo leto ogromno dela, da uspe kar se da ugodno prodati pridelke kmetov. Boljše pogoje kmetom lahko ponudimo predvsem tam, kjer je zadruga tudi lastniško povezana z odkupovalcem, kot na primer pri mleku in mesu. Opažam pa, da se mnogo kmetov, ki so živino prodajali Avstrijcem, ponovno vrača v našo zadrugo, predvsem zaradi tega, ker niso imeli kontrole nad klavnostjo. Kmetje so dobili občutek, da so jih Avstrijci ob sicer malenkost boljših odkupnih cenah in takojšnjem plačilu oškodovali pri teži klavnih polovic. Naš rok plačila kmetu za govejo živino je 15 dni, za ostalo pa od 30 do 45 dni. Včasih se sicer zgodi, da zaradi likvidnostnih težav naših kupcev, potem pa posledično tudi likvidnostnih težav zadruge zamudimo za kakšen dan, a se trudimo, da do tega ne prihaja.«
Koliko članov pa ima zadruga ta trenutek in kakšna je medsebojna lojalnost?
»V zadrugo je včlanjenih 285 članov. Članstvo se vsako leto nekoliko povečuje. V letu 2006 je namreč število članov z dobrih 400 padlo na okoli 250 članov, zdaj pa se nekdanji člani spet odločajo za vstop v zadrugo. Poslujemo pa tudi z nečlani, predvsem pri odkupu njihovih pridelkov, in tako skupaj poslujemo z okoli 800 kmeti.
Če nekomu zagotavljaš, da nekaj čim ugodneje proda, bi bilo prav, da se tudi on obveže, da bo pri tebi nabavljal repromaterial. In če bi se obvezal, bi zadruga lahko načrtovala večjo nabavo, in s tem ugodnejše pogoje tudi zanj. Trenutno pač kmetje povsod iščejo najugodnejše možnosti pri nabavi repromateriala, od zadruge pa pričakujejo, da jim bo najbolje prodala njihove pridelke. Seveda je zelo težko doseči obojestransko lojalnost, ki jo pogostokrat ogrožajo t. i. prosti strelci, nekateri večji proizvajalci, ki iščejo najugodnejše odkupovalce, pridružijo pa sem jim tudi nekateri manjši, ki takrat, ko jim posel ne uspe, pridejo v zadrugo, naj jim ta proda pridelek. A če se je njemu zataknilo na trgu, potem tudi za zadrugo na tem istem trgu niso najugodnejši pogoji, in spet je tu nezadovoljstvo. Velikokrat se nam tudi zgodi, da imamo z odkupovalci že dogovorjene količine in cene, ko pa pokličemo kmete, naj pripeljejo pridelke, nam marsikateri reče, da zdaj nima, da je že prodal. Tako se nemalokrat z odkupovalcem dogovorjeni pogoji spremenijo v škodo zadruge in preostalih članov. Žal vse preveč poslov tako pri nabavi kot pri prodaji opravljamo parcialno, in ne dolgoročno, vsaj za eno leto skupaj. Zagotovo bi tako naši dobavitelji kot tudi naši kupci raje videli, da bi z njimi sklepali celoletne pogodbe z dogovorjenimi količinami.
Pričakujete morda stoodstotno lojalnost članov?
»Ne pričakujem, da se bodo naši člani v celoti zavezali za vso nabavo in prodajo prek zadruge, a vsaj v večinskem delu bi bilo dobro, da bi se, saj bi potem zadruga lahko bolje načrtovala dobavo in prodajo, in s tem gotovo dosegala tudi boljše pogoje za vse člane. Zavedam se, da mora biti lojalnost med zadrugo in njenimi člani obojestranska. Zadruga lahko članom kmetom zagotavlja dobre pogoje le ob njihovi lojalnosti. Zgodi se, da pride član zadruge, ki je v stiski, pa mu ponudimo na primer predplačilo ali pa dobi repromaterial z odlogom plačila – vse to pa zato, ker veš, da ta član s tabo dela, in če je v tistem trenutku zobe stisnila zadruga, veš da jih bo kdaj pripravljen stisniti tudi ta član, in bo v nekem trenutku kljub boljši ponudbi nekega odkupovalca pridelek še vedno prodal prek svoje zadruge. Le ob medsebojni lojalnosti med člani in zadrugo je možno kar se da natančno načrtovanje tako dobave kot prodaje, in s tem tudi izpogajanje najboljših pogojev. Zdaj pa nabavo izvajamo postopamo, kakor pač gre blago v prodajo, saj ne vemo, koliko bomo v celem letu prodali. Zagotovo bi dosegli veliko boljše pogoje za vse kmete, člane zadruge, hkrati pa tudi za zadrugo samo, ki ima fiksne stroške ne glede na obseg prometa, če bi vsi poslovali prek zadruge. Težko je sicer kar naenkrat vzpostaviti popolno medsebojno sodelovanje in tu bi nam bil zadružni sistem s skupno nabavo in prodajo v veliko pomoč. S tem bi krepili medsebojno zaupanje in večji obseg poslovanja z zadrugo.«
Nihanja na trgu bi gotovo lahko ublažil neki sistem, zagotovo pa bi posredno vplival tudi na zadovoljstvo oziroma lojalnost vaših članov?
»Zadružni sistem bi bil lahko najmočnejši sistem v državi. In tega se zavedajo tudi vsi naši poslovni partnerji. Mislim, da nam prav zato sedaj v neki meri to onemogočajo. Takoj ko začutijo naše sodelovanje, dajo nekomu neko ugodnost, da ta potem ni več zainteresiran za naše dogovore. Tak primer je bil lansko leto, ko smo se začeli pogovarjati o povezovanju pri prodaji zelenjave. Naš največji trgovec je takoj začel pripravljati skupno embalažo in pošiljati vabila kmetom k poslovnemu sodelovanju. Mi smo izpostavili potrebo in težavo, on pa se je hitro odzval v svojo korist. Če bi zadruge združile nabavno stran, na primer v začetku vsaj za kakšno tretjino vsega, bi skupaj zmanjšali moč konkurence in uvedli neko ravnovesje na trgu. S tem bi kmetu zagotovili najugodnejše pogoje, ko pa bi povezali še prodajno stran, bi bili skupaj enakovreden partner našim sedanjim odkupovalcem, trgovcem. Če bi poleg tega v večjih mestih postavili lastne zadružne centre, v katerih bi prodajali pridelke in izdelke kmetov iz celotne Slovenije, bi s tem še okrepili pripadnost kmetov zadrugam in hkrati ugled kmeta v družbi. Seveda se to ne more zgoditi kar čez noč, a treba bi bilo začeti. Prepričan sem, da bi lahko tak sistem v lastnih zadružnih trgovinah ponudil članom zadrug mnogo višje odkupne cene in obenem najbrž tudi potrošnikom nižje cene pridelkov in izdelkov. Opažam na primer, da lahko neki večji vinar relativno dobro prodaja v diskonte po bistveno boljših pogojih, kot je prej dobavljal drugim velikim trgovcem, hkrati pa potrošniki tam kupujejo ugodneje kot pred tem pri taistih trgovcih. Tega ne govorim na pamet, sem namreč ljubitelj dobrih vin, in zato marsikdaj kakšno steklenico kupim na polici diskontnega prodajalca.«
Zakaj vsi zadružniki ne bi imeli lastnih trgovin?
»Prav tu vidim našo priložnost. Zadruge imamo več kot tristo trgovin po Sloveniji. Zakaj ne bi takšne vloge, kot jo na primer opravljajo t. i. diskontni trgovci, opravil skupen zadružni sistem v zadružnih trgovinah. To bi bila najkrajša možna veriga: zadruge s svojim članstvom kot proizvajalci in hkrati zadruge s svojim prodajnim sistemom kot prodajalci potrošniku. Da bi to izvedli, nam za začetek niso potrebne ne vem kakšne naložbe, morali bi le spremeniti nabavne poti. Je pa težava v glavah ljudi, saj so zaposleni poslovodje navajeni na točno določene nabavne poti, na točno določene trgovske potnike, na točno določene artikle ipd. Če karikiram: težko jim je dopovedati, da je žebelj žebelj, in če je osmica, je osmica, če je desetka, je desetka, pa ne glede na to, kdo ga proizvaja. Za potrošnika je pomembno, da ga uporabi in da ga stane čim manj.«
Vir: Kmečki glas
read moreDO KDAJ ŠE POLITIKA VELIKIH BESED IN MNOGO MANJŠIH DEJANJ?
»Letos mineva že 140 let, ko se je na Slovenskem začelo razvijati organizirano zadružništvo, najprej zadružne hranilnice, pozneje kmetijske in gozdarske zadruge. Leto 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila tudi za mednarodno leto zadrug, s katerim želi okrepiti zavest ter poznavanje vloge in pomena zadrug za širšo skupnost. Prav zdaj je čas, da pogledamo v preteklost, iz nje izluščimo vse dobro in se temeljito pripravimo na prihodnost.«
S temi besedami Zadružna zveza Slovenije (ZZS) vabi zadružnike, predsednike in člane upravnih in nadzornih odborov ter direktorje zadrug, predstavnike slovenske živilskopredelovalne industrije, predstavnike upravnih enot, občin, državnih organov, zbornic in institucij, njihove prijatelje iz tujine, skratka vse, ki se srečujejo z njo. Kdo so vsi ti zadnji? So vsi ti zadnji morda člani, oprostite, lastniki zadrug? Morda tudi, a velika večina jih je v prehudi eksistenčni stiski, da bi si delala strošek v mondenem hotelu. Njihova pripadnost in tudi poslovanje pa se z vsakim nakupom repromateriala ali prodajo pridelka v lastni zadrugi postavlja pod dvom konkurenčnosti in vse prevečkrat se ozirajo za konkurenčnejšimi dobavitelji in kupci.
Na krizo slovenskega zadružništva je med drugimi lani opozoril tudi nekdanji kmetijski minister Dejan Židan. Na jesenskem posvetu o prihodnosti in izzivih slovenskega zadružništva, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, je Židan ob predstavitvi italijanskega zadružništva in zadružnega hranilništva slovenskim zadružnikom vrgel rokavico. »Z zanimanjem bom opazoval, ali bo zadružništvo v prihodnjem letu sposobno ustvariti svojo trgovsko mrežo,« jim je takrat dejal, potem ko jih je okrcal, češ da brez ustreznega poslovnega povezovanja in skupnega nastopa samo na nabavni strani izgubljajo milijone evrov, še mnogo več pa na prodajni strani.
V zadnjih tednih, v predpomladnem času, so potekala regijska izobraževanja naših zadružnikov. Če sem natančnejši, kakšnega posebnega izobraževanja ravno nisem zaznal, vsaj na enem ne, ki sem se ga udeležil. Pravzaprav tudi zadružniki sami tem srečanjem rečejo posveti, udeležujejo pa se jih predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov zadrug in zaposleni v zadrugah. Tem pod nos ali pa v priporočilo k ustreznejši poslovni povezanosti so povabljeni predstavniki ministrstva navrgli, tudi na osnovi študije KGZS iz leta 2010, poleg izgubljenih 30 milijonov na nabavni strani še 50 milijonov prihodkov manj na prodajni strani. ZZS je sicer predstavila namero ptujske zadružne Preskrbe, ki naj bi zadrugam ob njihovih kapitalskih vložkih v omenjeno zadrugo omogočila skupno nabavo repromateriala. Bilo je govora tudi o skupnem nastopu v okviru zelenjavne verige, zadruga Medvode naj bi bila pobudnik za skupen nastop. Nameri sta bili predstavljeni precej skopo, takšen pa je bil tudi odziv na predstavljeno, brez vprašanj, brez kakšnega izraženega interesa.
Srečanja so se seveda zaključevala s povabilom na tradicionalni letni posvet zadružnikov v Portorož in pretekli konec tedna objavljeni program napoveduje poleg vseh rednih že skoraj protokolarnih govorov in predavanj tudi zgoraj omenjene teme poslovnih povezovanj, pridružile pa se jim bodo izkušnje španskih zadružnikov. A koliko tega bo v končni fazi doseglo člane, lastnike zadrug, pa je glede na dosedanjo politiko velikih besed in mnogo manjših dejanj najbrž že znano.
In vendar se nekaj dogaja
Že lani decembra smo izvedeli za pobudo podjetja Infohit Computers, ki s svojim informacijskim sistemom pokriva poslovne procese 15 zadrug. Gre za projekt poslovne povezave zadrug tako na nabavni kot prodajni strani, ki bo temeljilo na organizirenem nastopu zadrug do dobaviteljev in pravični razdelitvi večje ustvarjene razlike. Na tak način bi tudi najmanjša zadruga prišla do najboljših nabavnih pogojev. Kot nam je povedal Aleksander Šemrl, direktor omenjenega podjetja, se z zadrugami ukvarjajo že več kot 20 let in imajo na enem mestu zbrane večletne podatke o poslovanju zadrug. Z dovoljenjem vodstva zadrug so analizirali nabavne pogoje posameznih zadrug in ugotovili, da bi zadruge z urejeno skupno nabavo brez dodatnih pogajanj pri dobaviteljih iztržile za 5 odstotkov večjo razliko, s pogajanji pa vsaj še dodatnih 8 odstotkov.
Podjetje je pripravilo tudi projekt skupnega podjetja, organizacijska oblika bi lahko bila tudi zadruga 2. reda, ki bi organiziralo skupno nabavo repromateriala. V okviru projekta so zbrali tudi dobavnice različnih dobaviteljev, ki praktično prikazujejo ugotovljene razlike nabavnih pogojev. Projekt je zasnovan za vse zadruge, zahvala pa gre zadrugam, ki že vrsto let vlagajo več sredstev za razvoj informacijske tehnologije, ki omogoča na enem mestu vpogled v skupne poslovne podatke. Največja ovira pa še vedno obstaja tajnost teh podatkov, ker jih posameznim zadrugam ne smemo pokazati.
Vse zadruge so imele v letu 2010 okoli 300 milijonov evrov prometa na področju trgovine. Samo 5 odstotkov večja razlika v nabavnih pogojih pomeni 15 milijonov evrov več! Šemrl je ob teh podatkih navedel, da podobno ugotavlja tudi študija, ki so jo v letu 2010 za KGZS opravili agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič, Milan Mravljak in Radovan Teslič in ki je naletela na val kritik s strani ZZS, »ki pa naše analize ni nikdar zanikala, oz. označila za neresnično,« pravi Šemrl in dodaja: »V analizah smo upoštevali 66 slovenskih zadrug. V zadnjih petih letih se njihov promet giblje okoli 650 milijonov evrov, od tega ima 44 zadrug manj kot 10 milijonov evrov prometa. Če bi skupaj iztržili samo 1 odstotek več oziroma 3 milijone evrov in jih za začetek namenili razvoju sistema, zaposlitvi usposobljenih tržnikov, nabavi neposredno pri proizvajalcih, promociji, sodobnim tehnologijam, šolanju in spodbudam trgovcev v zadrugah itn., bi kaj hitro prišli še na mnogo večjo razliko.«
Ob zaupanju, eni temeljnih vrednot zadružništva, očitno nihče ne zaupa nikomur
Aleksander Šemrl nadaljuje: »Obstajajo razni poskusi, ko so se nekatere zadruge za nabavo nekaterih artiklov med seboj povezale, da so dobile boljše pogoje. Poskusi pa se navadno hitro končajo, ker nekateri blaga ne plačajo zadrugi, ki vodi posel. Drug drugemu ne zaupajo, ker mislijo, da je nekdo dobil boljšo ceno oziroma zadruga, ki je vodila posel, ne deluje tako, kot je bilo dogovorjeno. V preteklosti so zadruge imele svojo Zadružno kmetijsko družbo, ki naj bi skrbela za skupno nabavo, pa je leta 2005 propadla oziroma je vse njene posle leta 2006 prevzela Zadružna preskrba oziroma KZ Ptuj. Ob rob temu se je v zadnjih letih ustanovilo tudi veliko trgovskih družb, ki so postale dobavitelji v slovenske zadruge. Naredili smo analize 40 takšnih dobaviteljev. Medtem ko so imele vse zadruge v letu 2010 za 500.000 evrov dobička, so imeli ti dobavitelji 10 milijonov evrov dobička z bistveno manj zaposlenimi kot v zadrugah. Lep primer je dobavitelj, ki gnojila NPK prodaja vsem slovenskim zadrugam in pobira smetano tega posla. Drug primer je npr. dobavitelj, ki slovenskim zadrugam ponuja slikovite popuste in rabate, ki nimajo nobene zveze z obsegom nabave. Skupna razlika med zadrugami pa je več kot 15-odstotna.«
Zakaj ne bi pobrali smetane
»Naše analize so videli direktorji zadrug in se z njimi strinjajo. V običajnih primerih bi se takoj nekaj naredilo, da bi se sistem izboljšal, v zadružništvu pa kot da se je svet ustavil. O vsem tem smo povedali tudi ZZS kot krovni organizaciji. Odgovorili so nam, da je to stvar zadrug ter da se morajo one same organizirati. A je vodstvo ZZS dolžno postaviti pravila povezovanja in združevanja, saj zadruge same brez zunanjih navodil niso sposobne tega speljati. Ne vem, zakaj imajo na svojih spletnih straneh napisano toliko lepih reči. Vse proizvajalce in kmete je treba spraviti v enotno bazo podatkov in na podlagi letnih pogodb spremljati in izvrševati odkupe. V Ljubljani z okolico živi 500.000 ljudi, zato je treba tu postaviti kmečko tržnico ali zadružno trgovino, v kateri se bo kupovalo slovensko blago. Treba je organizirati distribucijski center in slovensko blago ponuditi vrtcem, šolam, bolnišnicam itn. Sistemski pristop bi na podlagi evidenc ponudil možnosti prepotrebne organizacije, ki bi zadruge povezovala tako na nabavni kot na prodajni strani. Veliko zadrug je proizvajalk zelenjave, sadja, mesa, mlečnih izdelkov itn., a na trgu nastopajo vsaka zase.
ZZS se je res vrsto let trudila za zakon o promociji slovenskih izdelkov. Zakon je bil sprejet in na televiziji videvamo oglase Kupujte slovensko oljčno olje, ribe, slovensko hrano. Kje? V katerih trgovinah naj kupujem to olje? V zadružnih prav gotovo ne. V zadrugah žal ni nobenega napredka, nobenega povečanja prometa, novih idej, drugih tržnih prijemov, skupne organizacije za odkup in organizirano prodajo slovenskih pridelkov.
Težava je v tem, da ni organizacije, ki bi znala slovenske zadruge med seboj povezati z nekim jasnim ciljem. Nikoli se ni zgodilo, da bi direktorji zadrug sedeli skupaj in se pogovarjali o poslovni politiki, skupnih možnostih in načinu poslovanja.
Zadruge so samostojne pravne osebe, in dokler bodo še lahko životarile, se kapitalsko ne bodo združile, lahko in nujno potrebno pa je njihovo poslovno povezovanje. S projektom e-zadruga smo nakazali možnost takšne povezave, ki jo želimo uresničiti. Težava je v tem, ker bo proces potekal prepočasi. Država sicer z razpisanimi ukrepi nudi različna nepovratna sredstva za različne oblike povezovanja. Za primer poslovne povezave zadrug, ki bi omogočal hiter odskok in skupen nastop na vseh področjih poslovanja, pa država sredstev še ni ponudila,« je še povedal Šemrl.
Glede na vlogo, ki naj bi jo država po Šemrlovem mnenju imela pri spodbudah in ustvarjanju okolja za ustreznejše poslovno povezovanje tako kmetov, predvsem pa njihovih zadrug, in glede na besede nekdanjega ministra Židana, da so vsi ukrepi in spodbude kmetijske politike zaman brez ustrezne poslovne povezanosti kmetov, je novi kmetijsko-okoljski minister zagotovo pred pomembnim izzivom. Najbrž bo potreben kakšen zelo radikalen prijem, da bi se vržena rokavica pobrala.
Vir: Kmečki glas
read moreZato, ker izpolnjujemo tri bistvene pogoje, ki so ključni za uspešno prenovo informacijskih sistemov:
1. Imamo izkušnje in reference s področja optimizacije in informatizacije poslovanja slovenskih zadrug.
2. Smo podjetje, ki informacijsko tehnologijo obvladuje od žice do celovite programske opreme.
3. Ker sistem Minerva, ki podpira poslovanje slovenskih zadrug , vedno prilagodimo vašim zahtevam.
read moreS ciljem, da poenoti delovne postopke, zmanjša operativne stroške in poveča preglednost poslovanja, se je KZ Agraria Koper odločila za uvedbo enotnega informacijskega sistema Minerva, ki ga uporabljajo številne slovenske zadruge.
V zadrugi izvajajo poleg odkupa kmetijskih pridelkov še distribucijo svežega sadja in zelenjave po vsej Sloveniji. S sadjem in zelenjavo, ki ga tudi pakirajo, oskrbujejo preko 200 kupcev javnih ustanov, samostojnih podjetnikov, trgovskih verig, hotelov, restavracij in gostincev,… Zadruga izvaja tudi trgovinsko dejavnost v maloprodajnih trgovinah: Semenarna Izola, Agrocenter Lucija, Agrocenter Koper ter Prodajni center Koper. V centru Purisima se ukvarjajo z vzgojo sadik ter uspešno izvajajo zadružno proizvodnjo integriranih pridelkov.
V zadrugi je prenova informacijskega sistema in informatizacija poslovanja prinesla konkretne izboljšave in prispevala k učinkovitejšemu poslovanju. Z uvedbo sistema Minerva so se delovni procesi v zadrugi poenostavili in avtomatizirali. Povečala se je učinkovitost zaposlenih, saj so se ročni vnosi podatkov z uvedbo sistema Minerva bistveno zmanjšali, kar je povečalo učinkovitost dela zaposlenih. Zadruga se lahko pohvali z večjo preglednostjo poslovanja, saj so vsi poslovni procesi povezani v enoten sistem s skupno bazo podatkov, ki omogoča kakovostne analize za poslovno odločanje.
Z vidika poslovanja živilskih in tehničnih trgovin se prednosti in koristi sistema Minerva kažejo v:
– izboljšanju nabavnih pogojev pri dobaviteljih zaradi preglednosti podatkov (boljši pregled cenikov, nabavnih cen, plačilnih pogojev …),
– možnosti vpogleda v poslovne procese nabave v realnem času,
– učinkovitem upravljanju z zalogami,
– enostavni primerjavi maloprodajnih cen, razlik v ceni za posamezni artikel po poslovnih enotah in v
– preglednejšemu oblikovanju politike prodajnih cen zaradi večje transparentnosti podatkov.
read more